Starševski čvek

Partner in njegova primarna družina

Default avatar
Ali je možno živeti v normalnem odnosu s partnerjem v primeru, da da on zelo veliko na mnenje svoje družine? Vedno ima mama prav, čeprav mu lahko jaz dokažem, da se ne motim, če pride do nejasnosti med menoj in katerimkoli družinskim članom bo vedno verjel njim, ko pa mu jaz povem svojo plat pa reče, ne vem, zmenite se, mene ni bilo zraven, jaz samo povem kaj mi je on/ona rekel/a. Tudi ko kuham, bi najraje jedel tisto kar so oni doma jedli, sicer se nikoli ne zmrduje, poje, ampak čisto malo, ravno toliko da mu ne težim. Živiva pri njih, sicer ni veliko spodaj, ko pride iz službe tudi vedno pride najprej gor k meni, včasih kakšen dan sploh ne gre dol. Se večkrat skrega z očetom, pa tudi z mamo, zato ker je zelo trmast karakter in ne mara, da ga kdo komandira. Nobena stvar na njem me ne moti, je pozoren, prijazen, ljubeč, upošteva moje želje. Ker sva še mlada nimava svojega stanovanja, a že kupujeva parcelo, da se bova nekoč lahko odselila, ker tudi on ne želi celega življenja preživeti doma.
Default avatar
Mogoče ti moj odgovor ne bo všeč, ampak meni se zdi, da partner poskuša biti čim bolj objektiven in korekten do vseh. Vidva še vedno živita pod isto streho z njegovimi domačimi in to je povsem nekaj drugega kot, če bi imela lastno stanovanje, hišo. Ne vem zakaj, ampak pogosto se srečujem s primeri, ko se partnerice ali žene pritožujejo zaradi njegove povezanosti s primarno družino. Kaj, a naj bi se z njimi prepiral in dal vedno tebi prav? Si prepričana, da imaš vedno ti prav? Oni so njegova primarna družina, ki ga bo vzporedno spremljala do konca življenja, ti pa si lahko mimoidoča. Nihče ne ve, ali bosta ostala skupaj. Medtem ko bosta njegova starša...vedno njegova starša. Pa ne me narobe razumeti, ni mi všeč vmešavanje staršev v medsebojni odnos med partnerjema, le ne moreš iti preko določenih dejstev in to je, da vidva še nista premoženjsko samostojna in na svojem. Običajno je tako, da sta tast in tašča dobra, ko je treba čuvati vnuke. Ko pa vnuki odrastejo, pa se nanju pozabi in postaneta odveč.
Default avatar
fionafifi je napisal/a:
Če te nobena stvar na njem ne moti, potem te tudi njegova trma in nedopuščanje komandiranja ne moti ?
Če upošteva tvoje želje, potem se vseeno pusti komandirat.
Ali se ne pusti v celoti tebi komandirat ? :)
Default avatar
Robi... je napisal/a:
Smotano je, ko želiš imeti moškega pod kontrolo, pa se tašča vmeša. ;))
Default avatar
antilopa je napisal/a:
Nimam občutka da je objektiven. Nisem napisala da imam jaz vedno prav ali da se oni vedno motijo. Gre za primere, ko jaz vem, da imam prav, to se je mogoče zgodilo 2x ali 3x da sem bila prepričana v svoj prav in vedno je dal prav svojim. Nikoli se nisem pritoževala nad njegovo povezanostjo, saj imam rajši nekoga, ki je povezan z njimi kot pa nekoga, ki je skregan s svojo družino. In ne vem, kakšno povezavo ima zdaj tu čuvanje vnukov? Saj jih bosta tudi moja dva, vsekakor pa to ne bo prepogosto, saj ne želim, da kdo misli, da mi otroke vzgajajo stari starši.
Default avatar
Robi... je napisal/a:
Nobena druga* stvar na njem me ne moti, je zdaj dovolj jasno?
Med komandiranjem in upoštevanjem želja je velika razlika.
Default avatar
antilopa je napisal/a:
Tipični znaki ženske tekmovalnosti niso značilni le za službene ženske kolektive, ampak tudi za zasebne. :)
Zato si ne morem predstavljati kako izgleda lezbična "družina". Tam verjetno obe ženski tekmujeta za vlogo mame. :)
Default avatar
Zakaj pa se z njegovimi ne poskušaš na samem zmeniti? Saj mogoče bi se dalo. Ni nujno, da je on posrednik oziroma arbiter med vami. Hipotetično, če bi bila jaz tašča, in bi se "tamlada" opogumila in poskusila na lep način problem rešiti z mano, bi jo še bolj spoštovala.
Default avatar
Robi... je napisal/a:
pri nas v familiji je bil ata komandant, kot je on rekel je bilo. Se je morala mama včasih prav fejst borit, da njegovi nemalokrat nesmisli niso obveljali.
Enako je bilo v njegovi familijiji- tam pa je mama sploh bila gospodinjska pomočnica, ata je samo sedel in čakal in povedal kaj želi. Toliko o te, da moški ne komandirate.
Default avatar
A si predstavljaš kaj bi blo, če bi blo, prvo štalca pol pa kravca?

Podstreškarji, prizidkarji,.... se niste sposobni sami preživet niti pošteno niti barabinsko in to je osnovni vzrok vaših problemov. Vse ostalo so posledice.
Default avatar
fionafifi je napisal/a:
Zdaj je bolj jasno. :)
Sicer pa takšna oseba ne obstaja, na kateri nas ne bi nič motilo.
Tudi ti za njega nisi popolna in ga sigurno kaj moti.
Pomembna razlika je med tem, na kaj se bosta fokusirala in čemu bosta dajala poudarek.
Če imajo njegovi starši tako velik vpliv, potem to pomeni, da mu manjka samozavesti in lastne kritične pameti. Ta značilnost pa v tebi, kot njegovi partnerki, zdaj prihaja do izraza, saj ga zaradi lastnega strahu pred manjvrednostjo, želiš imeti čimbolj pod kontrolo.
Default avatar
ti robi je napisal/a:
Ne razumem kaj si želelo povedati. Kdo pravi, da moški ne komandiramo ?
Default avatar
fionafifi je napisal/a:
Samo to bom rekla, kaj pa tvoja primarna družina, kakšni so tam odnosi, zlasti mama-oče?
Default avatar
gola resnica1 je napisal/a:
Sicer napisano hard, ampak drzi kot pribito.
Default avatar
Svoje odnose si ustvarjam sama. Tudi s tastom, taščo in svakom. Nikdar mi ni padlo na pamet, da postavim moža kot razsodnika med nas. Kakor sem jaz njegova, tako so tudi oni njegovi, na čigavo stran naj se postavi človek, ki ima vse nas rad?
Kao bi se ti počutila, če bi morala biti (raz)sodnik med recimo možem in mamo? Oba imaš rada, oba sta tvoja najbližja, ti pa moraš delat redmed njima, ker onadva ne znata/zmoreta? Zelo neugodna vloga!

Če ti je življenje pod tujo streho tako zelo neugodno, potem je reštev enostavna: lastna streha! Že jutri jo lahko imaš, če le hočeš...