Bolni starši – hočejo otroke imet?
Sem na netu videla en zapis nekega para, da dobita otroke. En od staršev hud boln.
Pa večkrat se najde kaj takega. Razne bolezni, vseeno hočejo na vso silo imet otroke.
Potem pa vedno kup čestitk kako sta super.
Meni pa to ni ok. Že vnaprej veš, da ne boš mogel skrbeti normalno za otroka ali pa že vnaprej veš, da imaš dedno bolezen pa vseeno hočeš na vso silo otroka.
Sem samo jaz tako čudna, da takim staršem ne čestitam, jih ne občudujem, jih ne hvalim?
Mislim, da to ni tema za splošno debato. Ogromno je odvisno od vrste bolezni in predvsem od tega, koliko ta bolezen dejansko vpliva na življenje posameznika. Nekdo, ki ne živi s to boleznijo, to zelo težko realno oceni. In nekomu zdravemu je lahko reči, meni pa to ni ok, če si sam postavljen pred to dilemo, pa ne gre tako zlahka. Isto velja za neko splošno obsojanje staršev, ki imajo “dedne bolezni”. O katerih boleznih to govoriš? Kje potegneš črto? Bolezni, ki se lahko prenesejo na potomce, je ogromno. Tako da ne vem, če si čudna, si pa vsekakor naduta in imaš očitno to srečo, da ti je bilo v življenju (vsaj zaenkrat) v marsičem prizanešeno.
Znanka ima multiplo, pa so ji po prvem porodu sinka rekli, da je to to- nič več otrok, če želi normalno živeti in imeti kaj od otroka in on od nje.Ampak ne, ona je hotela še enega.No, drug porod je pustil konkretne posledice in sedaj komaj shaja sama s seboj, plus dva otroka, ki nekak ne užijeta vsega, kar bi recimo lahko (kolesarjenje z mamcico, kopanje na bazenih z mamico- samo z atijem gredo, kakšni izleti-je preveč fizično naporno za njo…)
Tu se pol vprašaš, kako bo čez 5 let, ko bosta otroka najstnika in kako bo z njo..ali bo na vozičku, ali bosta onadva primorana skrbeti za bolno mamo.. Jaz bi se na njenem mestu držala zdravniških navodil in ostala pri enem otroku in njemu nudila kaj več. To je sam moj vidik.
Se strinjam. Če imaš neko bolezen, trpiš zaradi nje, veš za 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} da jo bo otrok tudi imel…ne imet otrok. Otrok je star šele nekaj let, tebe pobere zaradi bolezni…kaj bo potem z otrokom? Kdo bo zanj skrbel? Drugače pa tudi na splošno marsikdo nebi smel imeti otrok.
Midva sva bila zdrava, pa se nama je rodil otrok s tako dedno boleznijo, ki je smrtna, pa do poroda nisem vedela. Sva vztrajala, sedaj imam dva zdrava otroka, je pa hči morda nosilka okvarjenega gena. Bolezen je izredno redka, tako da se ne pričakuje, da si bo našla partnerja s tem okvarjenim genom. Sicer pa imamo ljudje različne okvare in primanjkljaje za katere ne vemo in se lahko pokažejo šele na naših potomcih. Če pa vemo kaj je lahko narobe, se napake usmerjeno išče in ustrezno postopa že pred oz. med nosečnostjo.
Ko takole opazuješ druge lahko razmišljaš in komentiraš pametno, ko te zadeva osebno, pa je druga pesem.
Za tisto, ki me zmerja, da sem naduta:
Moja mama ima dedno bolezen. Res pa je, da ni vedela, da jo ima, je bila prej noseča. No obe s sestro sva zadevo podedovali in obe veva, da bova invalidki. In mama je invalidka že od dobrih 30 let naprej. Ampak, ona ni vedela. Medve s sestro veva kaj naju čaka in nobena ne bo imela otrok.
In ne, ni enostavno, ko si otrok mama pa kar naprej v bolnici in si vedno v strahu, da bo umrla.
Pogumna si in čisto nič sebična. Tako bi se morali vsi odločiti.
Pozanm en tak primer, kjer je ona z multiplo sklerozo in je vseeno imela otroka, pa je že zelo slaba, otrok pa predšolski. Ena stvar je ta, da ona peša, druga pa, da se zaveda, da bo lahko tudi otrok imel to bolezen. jaz ne bi mogla živeti s tem, da sem ga že v štartu obsodila na trpljenje.
Pogumna si in čisto nič sebična. Tako bi se morali vsi odločiti.
Pozanm en tak primer, kjer je ona z multiplo sklerozo in je vseeno imela otroka, pa je že zelo slaba, otrok pa predšolski. Ena stvar je ta, da ona peša, druga pa, da se zaveda, da bo lahko tudi otrok imel to bolezen. jaz ne bi mogla živeti s tem, da sem ga že v štartu obsodila na trpljenje.
[/quote]
Meni se zdijo taki ljudje egoistični, ki to počno.
Pogumna si in čisto nič sebična. Tako bi se morali vsi odločiti.
Pozanm en tak primer, kjer je ona z multiplo sklerozo in je vseeno imela otroka, pa je že zelo slaba, otrok pa predšolski. Ena stvar je ta, da ona peša, druga pa, da se zaveda, da bo lahko tudi otrok imel to bolezen. jaz ne bi mogla živeti s tem, da sem ga že v štartu obsodila na trpljenje.
[/quote]
Poznam podoben primer. Zenska z MS v remisoki vendar ne vec najbolj v rosnih letih vsak macin hotela otroka, rodila hcer, za katero pa od prvega dne dalje prakticno skrbi njena mama, torej babica. MS se je po porodu prebuda z nekaj zagoni. Kot da to ne bi bilo dovolj je trmasto vztrajala na se enem otroku. Zdaj ima dva, oba v vrtcu, kjub temu, da je brezposelna, popoldan ta otroke skrbi njena 70 letna mama, moz se v lastnem domu ne pocuti prav fajn, ker gospodinjstvo fura tasca. Je edini, ki sluzi denar in ima dobro, vendar naporno sluzbo, otroka vidi le kaksno uro na dan. Da ima mati zvecer mir za pocitek, so ju navadili, da hodijo on sedmoh spat.
Znanka zbolela za multiplo po treh porodih, torej so na istem kot zgornji primeri. Kaj zdaj, tako pač je. Še malo in bo vsak 2. umrl zaradi raka, a zato ne bomo več imeli otrok ali kako? Ni treba kar tako obsojat, vsi smo ranljivi, zboleva mlado in staro, tako da so naši otroci ravno tako že gensko obremenjeni.
To je nekaj popolnoma drugega, kot še se nekdo zavesto odloči imet otroke ob diagnozi MS, ki je neozdravljiva bolezen. Pri bolnikih MS se zdravstavno stanje lahko samo slabša in je le vprašanje časa, kdaj boš ostal nepokreten. Če imaš veliko srečo, bo to trajalo 20 let, če boš imel srednjo srečo 10 let in če nisi med srečniki še prej. Ob tem, da pri MS ne gre le za motorične težave, težave z inkontinenco, ipd pač pa bolniki z MS trpijo stalno utrujenost, imajo težave s koncentracijo, vidom (lahko tudi oslepijo), pogosto trpijo za depresijo, imajo težave z ravnotežje.
In če mene vprašaš, ženka z diagnosticirano MS ne bi smela zanotiti in donositi otrok.
Motite se, saj se tudi z MS lahko do neek mere kvalitetno živi vse življenje saj obstajajo 4 vrste MS, pa je treba vedeti, katero vrsto ima kdo in katero je pravo zdravilo zanj, dokazano je, da zaviralci imunskega sistema v injekcijah, ki si jhi bolnik daje, zavrejo in upočasnijo napredovanje MS, morda pri nekom invalidnost celo preprečijo. Ni pa oseba nepokretna. Tako da ne zavajajte.
Recimo da tvoja mama zboli za rakom dojke, ali maternice, ali maligni melanom. Ugotovijo, da gre za gensko pogojenega raka. Ti si zaenkrat zdrava. Zato ne boš imela otrok?
Se greste vsi gensko testirat preden zanosite, al kaj?
[/quote]
Preberi si moje poste kaj vse se napisala,da ne boš takih traparij sikala.
Mene pa res zanima, če greste vsi na gensko testiranje, preden zanosite? Saj ne morete vedeti, kaj vse se skriva v vaših genih in se morda pri vas (še) ni izrazilo.
Prijateljica ima že 20 let diagnozo MS. Normalno živi. Sin je star 18 let. Po vaše ga sploh ne bi smelo biti.
Moj oče je imel MM. Ugotovljeno da je genetsko pogojen. Naj zato jaz ne bi imela otrok?
Hudiča, vsak od nas nosi v sebi gen za “nekaj”. A bomo za to nehali živeti?
Moji znanki se je pa MS po porodu ful izboljšal, nima zagonov že 8 let. Prej je bilo kar hudo. Hormonske spremembe gredo lahko v plus ali v minus.
[/quote]
pri moji kolegici v obeh nosečnostih veliko izobljšanje, praktično ni bilo problemov, leto po porodu pa veliko poslabšanje..če je prvič videla, da je tako in tako so ji tudi zdravniki povedali, bi ostala pri enem otroku, vsaj jaz bi..
je značilno, da med nosečnostjo veliko vlogo igrajo hormoni, ki imajo velik vpliv na človeka in pa tudi telo samo deluje tako, da je dobro, najboljše za otroka, kot obrambni mehanizem..se pravi nosečnosti mine kot najbolj možno optimalno..recimo jaz imam močne migrene, obe nosečnosti brez migren, počutje odlično..mesec po porodu ponovne migrene.
Jaz osebno nebi pljuvala po takih. Naj imajo. Sedaj sem tudi sama noseča , pa ima od partnerja bratranec mnogo prirojenih genetskih napak, ki se seveda lahko po nevem katerih kolenih vse pojavijo. Je tudi možnost, da te napake doletijo torej mojega otroka. In to me NE odvrne, da nebom imela otroka ! Dosedanji testi kažejo, da je ok. Če pa je res,…. ?
In naj še dodam…. Mnogo bolnih staršev ( ker se tema v bistvu nanaša na bolne starše ) bojo bolje poskrbeli za otroke, kot marsikateri starši ki so / smo zdravi !
samo poglejte kaj vse se dogaja z otroci popolnoma zdravih ljudi…
konec koncev… kdo pa smo, da sodimo…
marsikateri pogled in odločitev so težke..
pa vse dobro .