Živjo. Situacija- mama umre, vse je bilo njeno, oče in hčeri so dediči. Ena hči navija, da se vse napiše na očeta. Ena pa je v dvomih, ker živi s svojo familijo v hiši zgoraj, v hišo pa je za izdelavo svojega stanovanja veliko vložila, oče živi v hiši spodaj. To je njen dom in dom njenih otrok. Mama prej nič ni napisala nanjo. Hči bi rada imel delež zdaj. Kaj če se ji kaj zgodi in umre pred očetom in sestro? Njeni otroci ne bi imeli dediščine in lahko ostanejo brez doma. Je hči res tako grda, ker želi imeti delež zdaj, ne pa da se vse napiše na očeta?

Če hči umre pred očetom, po smrti očeta dedujejo tudi njeni otroci, polovico, drugo polovico pa sestra oziroma sestrini otroci, če ta ne bo več živa.

V vašem primeru bi pa vseeno pravično delila, torej polovica je verjetno itak očetova, ne glede na to, na koga je bilo pisano. Druga polovica pa se deli na tri enake dele, očetu in sestrama.

Aja, če sestra zdaj ne želi sprejeti deleža iz kakega razloga, naj se napiše in podpiše in overi, da bo ob smrti očeta dedovala toliko več.

Na njenem mestu se jaz ne bi odpovedala dediščini. Če je že naredila to napako, da je vlagala v nepremičnino, ki ni njena in ni lastniških razmerij že prej urejala, potem ima sedaj možnost, da pride vsaj do nečesa.

Če ona umre pred očetom, dedujejo njeni otroci. Jaz vidim večji problem v tem, da oče poišče novo partnerko, pa potem še ona deduje.

Kdo pa pravi, da je “grda”?

Gremo najprej po vrsti. Če se prav razume, mama ni napisala oporoke, torej nastopi zakonito dedovanje. Po zakonu so dediči mož in otroci, vsak v enakem delu, torej naj bi dedoval vsak 1/3 maminega premoženja (in dolgov, če so). Kako točno se potem premoženje dejansko deli, je odvisno, lahko recimo dobi vsak svojo tretjino hiše, lahko nekdo drugega izplača. O tem se odloči s t.i. dednim dogovorov na zapuščinski. Če seveda ne bo kakšnih frk in se boste kregali in vas bodo napotili na pravdo, torej postopek, ki bo trajal kar nekaj časa…

Seveda se lahko en ali oba otroka odpovesta dedovanju v korist očeta, vendar je to pravica vsakega dediča, ali to naredi ali ne. Glede na to, da imata hčeri otroke, je treba upoštevati, ali se odpovesta dedovanju samo v svojem imenu ali tudi v imenu otrok.

Druga hči, ki je v hišo vlagala, bi lahko na zapuščinski poskušala uveljaviti svoje vložke v hišo, vendar je možno, da vas bodo napotili na pravdo.

Če je problem v tem, da bi želeli, da oče živi do konca v tej hiši, se to lahko reši drugače, npr z osebno služnostjo.

Pišeš, da je bilo vse od mame. Kaj to pomeni, da je bilo vse pisano nanjo, čeprav je bilo ustvarjeno v zakonski zvezi, ali da je bilo vse od nje že od prej oziroma je to podedovala? Če sta hišo gradila ali kupila skupaj z očetom v času njune veze, potem je po zakonu polovica tudi njegova, čeprav on ni pisan kot lastnik. Tako lahko on uveljavlja izločitev skupnega premoženja na zapuščinski. Če je bilo vse od mame že prej oziroma je dedovala, potem to ni mogoče. Če se izloči njegov delež kot skupno premoženje, to pomeni, da bo on 1/2 lastnik že tako, predmet zapuščine pa je potem preostala mamina polovica. Le-ta polovica pa se potem deli na tri dele, torej bi bili dediči oče in vsaka hči vsak 1/6. Posledično bi oče bil, če bi se tako delilo, lastnik 4/6 hiše, kar je več kot pol.

Kako se deduje naprej. Če prvo umre oče, po njem dedujejo partner in otroci v enakem deležu. To pomeni, da če si oče dobi novo partnerko in recimo še enega otroka, so tudi oni upravičeni do istega deleža kot trenutni hčerki, torej recimo 3 otroci in partnerka, vsak 1/4 očetovega deleža. Tukaj govorimo o zakonitem dedovanju, če je oporoka, je zadeva drugačna.

Če prvo umre hči, ki ima svojo družino, po njej dedujejo mož in otroci, spet vsak v istem deležu, če ni oporoke, kjer je to drugače določeno, upoštevaje nujne deleže. Če hči nima otrok, potem dedujejo partner in starši v drugem dednem redu. Če nima partnerja, dedujejo starši, če staršev ni več, potem gre naprej po liniji, torej del tudi sestra.

Treba se je zavedati še tega, da če bo oče edini lastnik te hiše, je seveda cela hiša njegova in jo lahko kadarkoli proda ali recimo zakocka, niti nima dolžnosti, da v njej še naprej pusti živeti drugi hčeri z družino, razen če se spet gre v kakšno osebno služnost (upoštevati, da to velja do smrti osebe in takšne nepremičnine ne bo možno takoj prodati).

Skratka, veliko neznank za nek dober odgovor. Vi sami veste, kakšna je zadeva v resnici. Zavedajte pa se, da se lahko marsikomu marsikaj zgodi v življenju in ne vemo, kaj bo. Razne odpovedi dedovanju so se tu že obravnavale, ko so potem starši pripeljali nove partnerje in vrgli otroke ven, ali ker je bilo premoženje stvar dedovanja med več oseb ipd. Lahko se očetu tudi odpelje, naredi dolgove, karkoli že. Ni nujno, da bi ta delež kadarkoli v isti obliki dobili nazaj hčeri, če se bi mu kadarkoli odpovedali. Stvari se lahko obrnejo in bodisi premoženje izgine bodisi je predmet delitve med več dedičev bodisi oče napiše oporoko in vse zapusti sosedovi Jožici… Ne morete vedeti, kaj bo v reali čez leta, ko bo oče umrl. Ni tudi jasno, zakaj druga hči navija za odpoved dedovanju – če morda zato, da bi potem ona dobila polovico hiše, je to resnično račun brez krčmarja, ker lahko dobi kvečjemu dosti manj…

Če bo v hiši recimo stanovala samo ena hči, je tudi za premisliti o tem, če drugo izplača in je potem ona 2/3 lastnica po dedovanju, 1/3 je oče, druga hči pa bi pač dobila svojo dediščino v denarju. Pač bistveno je, da se vso premoženje deli na 1/3 (ob prej omenjenih predpostavkah), kaj točno in kako se bo dedovalo, je pa stvar dogovora – recimo nekdo hišo, drugi vikend in avto, tretji denarna sredstva.

ta mama včeraj sina in se zanimala kako bo prav razdelila stvari med njiju…
zdaj bi pa rad že drugo mamo pokopal… sram te bodi, naj se ti vrne… obstaja tudi možnost a veš,da ti prej umreš – nihče nikomur ne želi, samo tebe tako žrejo te bajte in kako bi prišel do njih, da se zna zgoditi, da te bo ta konja za materialnim pobrala… le pazi

Glede na prejšnji komentar in že sicer hecno postavljeno vprašanje dodatek – če je mama zdaj še živa, ji nič ne preprečuje, da spiše oporoko in tako določi svojo voljo, kaj želi, da komu ostane po njeni smrti. Lahko se lepo zapiše, da gre A temu, B onemu, C se pa deli temu in onemu pa morda še tretjemu.

Seveda je tudi v primeru oporoke možno uveljavljati nujni delež, a je le-ta manjši kot sicer.

Zanimivo je, da se v Sloveniji ljudje oporok ne poslužujejo preveč, raje pustijo, da “se bodo že zmenili po moji smrti”, in to v veliko primerih prinese kreganje preživelih na smrt, žal tudi do smrti…