imam pospravljeno stanovanje – zakaj toliko kritik?
Enostavno se ne počutim dobro v razmetanem okolju – zato imam pospravljeno. Večkrat so ljudje, ki pridejo na obisk, začudeni kako imam lahko tako pospravljeno, pa pri 2 malima otrokoma. Pa sploh ni težko! Imam sistem in ne pospravljam veliko, kadar pa, učinkovito. In pospravljam sproti, ne puščam umazane posode na pultu, perilo mečemo direktno v koš za umazano, vsak dan pobrišem kuhinjske površine (minuta dela), otroka imata kotiček za igro, kjer sta dva velika zabojnika in vsak večer skupaj pospravimo igračke, za tla imam robotski sesalec, itak se pa sezuvamo, kar pa se mi zdi najbolj pomembno – nimamo stvari, ki jih ne potrebujemo. Sem opazila recimo tašča, ki nikoli ne najde časa za pospravljanje (prav ona mi velikokrat reče, da imam preveč pospravljeno in kako, da se mi da), ima v kopalnici ogromno neke kozmetike, ki je stara tudi po 5 let, zasušena ličila, stvari ki niso več uporabne, pa jih ima postavljene po vseh policah, pralnem stroju, na robu banje… Po kuhinji in shrambi ima veliko pretečene hrane, ker nabavi večje količine, ko je akcija, pa tega nihče ne poje, zato ima stalno probleme z molji, mravljami, črvički… Pa res ni težko vzdrževat reda, če se le malo organiziraš, no!
Krama te lahko dobesedno potegne navzdol. Miselno in energično, zato je periodično čiščenje in metanje krame stran ali pa darovanje v dobrodelne namene tudi katarzično dejanje.
Se mi zdi, da ljudje kopičmo materialne zadeve kot hrčki. To nas vleče nazaj, življenje tudi bolj stoji, energija v stanovanju stoji.
Več imaš manj si srečen.
Krama te lahko dobesedno potegne navzdol. Miselno in energično, zato je periodično čiščenje in metanje krame stran ali pa darovanje v dobrodelne namene tudi katarzično dejanje.
Se mi zdi, da ljudje kopičmo materialne zadeve kot hrčki. To nas vleče nazaj, življenje tudi bolj stoji, energija v stanovanju stoji.
Več imaš manj si srečen.
[/quote]
Uf, ste zoprni čustuni, ki vse sproti zmečete stran. Potem vas moramo pa hrčki zalagati s kakšnimi starimi stvarmi, ki jih naenkrat nujno rabite.
Srednja pot je najboljša, bi rekla.
Ni nobena umetnost, samo malo je treba pazit. Rada imam cisto in vedno pazim, da ne packam po nepotrebnem, ce ze, sproti pobrisem. Kuhinjo cistim sproti, ko kuham. Vecino stvari delam sproti in malokdaj imam dan za pospravljanje.
Edino kar kopicim, so papirji in papircki, a se trudim odvadit, je ze veliko bolje kot pred leti.
Pri prijateljici je mož tak fašist, da niti ene risbice od otrok ne vidiš nikjer, igrač ni nikoli v dnevni sobi, če otroka kaj prineseta, morata takoj po igri odnesti nazaj v svojo sobo in pospravit na svoje mesto.
Ko sem pri njej na obisku, ona sploh nič ne pije, meni da kozarec, sproti briše, če je spodaj mokro (pa je steklena miza, ne lesena), in komaj čaka, da spijem, da hitro kozarec nese v pomivalca.
Pri njej ni ene žličke v koritu, enega časopisa nikjer, ene barvice nekje. Grozno je.
Jaz nobenga k nam ne vabim ker mamo radi mir in da smo na komot kar pomeni,da ce se mi ne da je kdaj tud umazano (tla,pulti)pac do naslednjega dne. Kopalnica je sicer cista,za perilo tud mi kos uporabljamo, jemo za mizo..igrace so pa povsod. Let them enjoy life. Se prehitro ne bodo vec aktualne in bo stanovanje spet podobno muzeju. Otroske risbice pa kar po stenah stanovanja lepimo. Tud to ni vecno. Pac sprosceno in trenutkom primerno.
