Si upa kak starš priznati, da mu je muka, ker so se začele počitnice?
Ja jest isto mislim.sem nekoč odprla podobno temo pa so me spljuvali……groza..k pridem iz sluzbe crknjena ko konj….otroci 11 in14 pa spočiti in naspidirani “kam gremo?”.pa nonstop dolgcajt….bajta taka kot bi bomba not treščila..pa lačne…pa spet dolgcajt…..nekoč sem plačevala varstva…so bile počitnice najdražji čas v letu…tečaj plavanja in celodnevna organizirana varstva..pa vse oratorije…..kva pa naj bi….babic ni bilo….eh te pocitnice…moja mami ni niti vedela da sem doma ..danes je drugace
Že ko otroku so mi bile poletne počitnice najlepši del leta. Tudi sedaj ni nič drugače. Poletje je, sonce, morje :-)))) Otroci so doma, jaz pa, razen 14 dni dopusta, v službi. Sedaj je lažje, ker jih ni treba naganjat brat, delat nalogo… Užitek. Me ne gane, če se tudi dolgočasijo. Pa naj gredo ven in se igrajo z žogo, vodo, plezajo po drevesih… Dejansko smo enako časa skupaj kot prej. Tako da ne, ne razumem dobro zakaj vam je težko, če ste v službi sicer. OK, če ste doma, potem verjamem, da je drugače, sicer pa ne.
Kaj točno pa naj bi mi bila muka?
Zakaj točno pa naj bi komaj čakala 1. september?
Res je, da otroci hodijo v šolo in ne jaz, a ta njihova šola prinese tudi meni in celi družini neke obveznosti in vezanost na urnike. Ko so prazniki ali počitnice pa tega ni in sproščeno uživamo.
Mogoče sva midva z možem tudi malo drugačna in drugače živimo, ker nimava služb od 8-16, ampak si nekje sama krojiva urnike, pa so nama te obveznosti od – do malo nadležne.
Zdaj imamo dva študenta in enega srednješlca in je čisto drugače kot pred leti. Še tamali drugo leto zaključi srednjo šolo, pa smo končno ven iz urnikov.
Meni so počitnice mega in zame vsako leto prehitro pride 1. september, čeprav moji fantje so se ga pa znali veseliti, so rekli, da že kar pogrešajo šolo in sošolce. Hm, nič niso po mami 🙂
Odvisno, koliko si stari in kako imate sicer poštimano. Meni so počitnice (razen vročine) carske. Mulc lahko doma spi, privoščim mu malo lenarjenja in odklopa. Hkrati ga izkoristim, ker je pač doma, da gre v trgovino, kaj pospravi, mi skuha kosilo … Ko pridem iz službe skupaj jeva, kakšno rečeva, vse je bolj na izi …
Muka? Priznal? Komaj čakal 1. september?
Glej, zate ne vem, zase pa vem, da sem svojemu otroku vedno želela le najboljše. Ker vem, da je komaj čakal počitnice, ker vem, da se jih je neskončno veselil, sem se jih tudi jaz, in če bi se dalo, bi jih podaljšala še za kak mesec.
Zakaj je pa tebi muka biti s tvojim otrokom, si odgovori pa sama.
Enako pri nas. Sama sem letos komaj čakala počitnice, ker je bilo vse popoldneve zadnje tedne noro glede različnih urnikov, pa nastopov, pa zaključnih testov, pa, pa, pa…noro. Tudi jaz bom poleti večino časa v službi, bomo pa popoldan čisto fraj. Kar med letom nismo. Je pa res da so otroc že starejši (10, 12, 14) in nimam več težav glede varstva.
Kot vidiš, je vprašanje napačno zastavljeno.
Ne gre za to, da bi novodobni starši trpeli, ker so otroci zdaj doma. Gre za to, da so s počitnicami tudi sami razbremenjeni obveznosti, in sicer: teroriziranja učiteljev, naj svojim pamžem … oh, pardon, sončkom! Ja, sončkom, naj jim dajejo same petice; stalnega čekiranja pravnih predpisov za vsak primer, če bo treba učitelje in šole tožiti; in posledično stalnega držanja enega prsta na telefonu na klicno številko odvetniške pisarne, da takoj lahko pridejo zjebat učitelja, ki si je njihovemu pankrtu … oh, sori, sončku! Ja, sončku, drznil dati štirico.
Tako da, novodobni starši so kvečjemu najsrečnejši, ko lahko gledajo svojo zalego … joj, ne! Sončke, ja, sončke, kako so genialno zvozili šolsko leto s samimi peticami in brez ene štirice! A ni to nekaj najlepšega na svetu?