Moški z otroci od prej
reče se Z OTROKI in ne z otroci.
drugače pa odgovor na tvoje vprašanje: ne obnese se. za moškega boš vedno številka 2 ali 3, odvisno, koliko otrok ima. saj je prav tako, ampak zakaj bi se prostovoljno postavljala na mesto ZA otroki? kdor ima otroke, naj si išče take partnerja, ki tudi že ima otroke od prej. je bolj fer.
Ob normalnem moškem gre odlično. Ob bedaku pa ne bi šlo niti brez otrok.
Sicer pa, 20+? To so odrasle osebe, ne otroci.
[/quote]
20+ so večinoma študenti, brez službe in še kar lepo na plečih staršev.
[/quote]
Če te žuli finančni vidik, se ne zapletaj z nikomer, tudi s takim brez otrok ne. Preračunljivost nima veze z ljubeznijo. Veš, jaz sem tudi bila “na plečih” staršev do konca študija, vendar je to pomenilo dva obroka na 14 dni in plačevanje najemnine v Ljubljani. Drugače se pa niti videli nismo.
20+ so večinoma študenti, brez službe in še kar lepo na plečih staršev.
[/quote]
Če te žuli finančni vidik, se ne zapletaj z nikomer, tudi s takim brez otrok ne. Preračunljivost nima veze z ljubeznijo. Veš, jaz sem tudi bila “na plečih” staršev do konca študija, vendar je to pomenilo dva obroka na 14 dni in plačevanje najemnine v Ljubljani. Drugače se pa niti videli nismo.
[/quote]
Zakaj smetiš temo?
Pri tako velikih otrocih je zelo pomembno, kakšen odnos ima oče s svojimi otroki. Če je ta odnos dober in če seveda nisi ti razlog za razhod staršev, je lahko zveza s takšnim moškim čisto v redu. Seveda je potrebno, da se tudi ti z njegovimi otroki vsaj kolikor toliko dobro ujameš.
Mojemu mož je kot najstniku umrla mama. Pet let kasneje je njegov oče spoznal žensko. Otroka sta bila takrat stara 19 in 21, pa jo na začetku nikakor nista sprejela. Ta mlajši je celo izsiljeval, da če bo pa ona prišla k njim živet, se bo pa on odselil, ker on pa že ne bo s to vsiljivko pod eno streho. Ga je oče kar hitro postavil pred dejstvo, da je polnoleten in da lahko kar gre, če tako hoče. No, po začetni hudi jezi so se kasneje strasti umirile, oče se je poročil, sinova sta se tako ali tako odselila od doma (študij v drugem kraju). Sedaj po 30 letih sta oba zelo hvaležna drugi ženi, da skrbi za očeta in ga osrečuje. Vsi se super razumejo in gledano nazaj je oče pravilno ravnal, ko se je odločil za novo ženo in ni popustil izsiljevanju polnoletnih otrok.
Drug primer, kjer to zelo dobro uspeva so naši sosedje. On ima od prej 3 otroke, ko sta se spoznala so bili stari od 14 do 22. Najmlajši je nekaj let celo živel pri njima približno polovico časa. Nova žena se z vsemi otroki super razume. Najstarejša ima že tudi otroke, ki se jim soseda veliko posveča in jo tudi kličejo babi (+ime).
Torej take zveze lahko super uspejo, ni pa seveda nujno. Ampak tudi zveze med dvema brez otrok ne uspejo čisto vse. Otroci enega ali obeh partnerjev so le en kamenček v mozaiku odnosa med dvema. Če vse ostalo štima, potem navadno tudi otroci niso problem. Če so pa tudi na drugih področjih neskladja in nesoglasja, so pa odnosi z otroki pogosto (le) kaplja čez rob…
Mož je bil ob najinem srečanju ločenec z dvema odraslima otrokoma (cca 25). Jaz otrok ne morem imeti. Med mano in najstarejšim je 6 let razlike.
Dobro se razumemo, v smislu da smo si predvsem všeč kot ljudje in ne le, da pač se moramo nekaj vljudno obnašati en do drugega. Ker živimo v različnih državah, nemalokrat po nekaj dni ali tednov v letu bivamo skupaj, tudi partnerji otrok in njihovi otroci (pridejo oni k nama ali midva k njim). Sicer pa vsi živimo svoja življenja, ampak si med seboj pomagamo, smo v rednih stikih… Meni je to res pravi blagoslov, ker imam zdaj celo vnučke, pred leti pa je vse kazalo, da bom ostala čisto sama (s prejšnjim partnerjem sva se razšla prav zato, ker si je želel otrok, svojih). Moža imam noro rada, on pa mene, že drugo desetletje teče in si želim, da bi jih bilo čim več.
Glede najinega premoženja pa smo pred leti tudi formalno uredili (kaj natančno se zgodi v primeru moževe ali moje smrti, saj imam tudi jaz svoje premoženje), to je še ena pozitivna zadeva glede vsega, Čisti računi, dobri prijatelji, nič nikomur ne visi nad glavo,
20+ so večinoma študenti, brez službe in še kar lepo na plečih staršev.
[/quote]
Če te žuli finančni vidik, se ne zapletaj z nikomer, tudi s takim brez otrok ne. Preračunljivost nima veze z ljubeznijo. Veš, jaz sem tudi bila “na plečih” staršev do konca študija, vendar je to pomenilo dva obroka na 14 dni in plačevanje najemnine v Ljubljani. Drugače se pa niti videli nismo.
[/quote]
In? tebi se zdi premalo?
Tako nekako tudi jaz razmišljam….
Sem se znašla v situaciji, po kateri sprašuje avtorica teme.
Spoznala sem ločenca (tudi sama sem ločena, a brez otrok), s 13-letno hčerko.
Zveza je še precej sveža, tako da kakih konkretnih izkušenj še ne morem podati.
A z dekletom se prav solidno razumeva. Je pa po naravi nežen, nekonflikten karakter in fajn funkcionirava.
Je pa res, da smo skupaj čez vikend, sicer živi pri mami. Torej nisva še navezali nekih globokih stikov. Pa menim, da je za sedaj tako čisto vredu. Ona ima svojo mater in očeta; jaz sem pa samo nekdo, s katerim pač občasno preživlja dneve. Seveda se mi pa zdi pomembno, da se obe počutiva v redu v družbi druga druge!
Sedaj…. kaj bo čas prinesel v najinem medsebojnem (med hčerko in menoj) odnosu, pa ne vem…. trudila se bom, seveda, da se bomo vsi počutili čimbolj sproščeno in udobno!
Meni je popolnoma logično, da je partnerju sreča in blagostanje hčere prioriteta in bo temu podredil druge stvari! V bistvu bi mi zvonil alarm v glavi, če ne bi tako čutil in ravnal.
Če si bila do sedaj brez otrok si bolj komot sorte in boš z moškim z otrokom furala safr.
In oni s teboj.
Ker si bolj egoistično naravnana in nimaš pojma, kaj pomeni starševstvo,. Si pač skrbela za svojo rit do 40+ in to je to. Nimaš pojma, kaj pomeni imeti otroka. Bolje za vse, da se ne zapletaš, če nisi sebe pripravljena postaviti na 2 mesto.
Če te žuli finančni vidik, se ne zapletaj z nikomer, tudi s takim brez otrok ne. Preračunljivost nima veze z ljubeznijo. Veš, jaz sem tudi bila “na plečih” staršev do konca študija, vendar je to pomenilo dva obroka na 14 dni in plačevanje najemnine v Ljubljani. Drugače se pa niti videli nismo.
[/quote]
Zakaj smetiš temo?
[/quote]
Raje razmisli o tem, kar je napisano
Če si bila do sedaj brez otrok si bolj komot sorte in boš z moškim z otrokom furala safr.
In oni s teboj.
Ker si bolj egoistično naravnana in nimaš pojma, kaj pomeni starševstvo,. Si pač skrbela za svojo rit do 40+ in to je to. Nimaš pojma, kaj pomeni imeti otroka. Bolje za vse, da se ne zapletaš, če nisi sebe pripravljena postaviti na 2 mesto.
[/quote]
Upam, da nisi ti starš, ker si ne predstavljam, da tako zlobno bitje kot si ti, vzgaja otroka. Si mogoče mamica tistih morilcev mačk iz včerajšne teme?
Vse je odvisno od tega, kako se obnaša bivša oziroma mati tega otroka. Jaz se z mozevim otrokom razumem čedalje slabše, ker ga mamica hujska proti meni in bratcem. Pa nismo osamljen primer. Na csd pravijo, da bivse prepogosto slabo prenašajo dejstvo da si njihovi bivsi ustvari novo življenje in lomijo. Kopja na plečih lastnih otrok.
Če si bila do sedaj brez otrok si bolj komot sorte in boš z moškim z otrokom furala safr.
In oni s teboj.
Ker si bolj egoistično naravnana in nimaš pojma, kaj pomeni starševstvo,. Si pač skrbela za svojo rit do 40+ in to je to. Nimaš pojma, kaj pomeni imeti otroka. Bolje za vse, da se ne zapletaš, če nisi sebe pripravljena postaviti na 2 mesto.
[/quote]
Upam, da nisi ti starš, ker si ne predstavljam, da tako zlobno bitje kot si ti, vzgaja otroka. Si mogoče mamica tistih morilcev mačk iz včerajšne teme?
[/quote]
uuuuuu smo stopili mački na rep
Tako nekako tudi jaz razmišljam….
Sem se znašla v situaciji, po kateri sprašuje avtorica teme.
Spoznala sem ločenca (tudi sama sem ločena, a brez otrok), s 13-letno hčerko.
Zveza je še precej sveža, tako da kakih konkretnih izkušenj še ne morem podati.
A z dekletom se prav solidno razumeva. Je pa po naravi nežen, nekonflikten karakter in fajn funkcionirava.
Je pa res, da smo skupaj čez vikend, sicer živi pri mami. Torej nisva še navezali nekih globokih stikov. Pa menim, da je za sedaj tako čisto vredu. Ona ima svojo mater in očeta; jaz sem pa samo nekdo, s katerim pač občasno preživlja dneve. Seveda se mi pa zdi pomembno, da se obe počutiva v redu v družbi druga druge!
Sedaj…. kaj bo čas prinesel v najinem medsebojnem (med hčerko in menoj) odnosu, pa ne vem…. trudila se bom, seveda, da se bomo vsi počutili čimbolj sproščeno in udobno!
Meni je popolnoma logično, da je partnerju sreča in blagostanje hčere prioriteta in bo temu podredil druge stvari! V bistvu bi mi zvonil alarm v glavi, če ne bi tako čutil in ravnal.
[/quote]
Hvala za opis osebne in konkretne izkušnje.
Raje razmisli o tem, kar je napisano
[/quote]
Tudi ti smetiš.
V temi naj bi pisali tisti, ki imajo izkušnje. Ne tisti, ki nimajo izkušenj glede tega. Je pa jasno, da se vedno najde kdo, ki je sam nase jezen in pride sproščat frustracije.
[/quote]
Kaj si pa mislila. Da ti bomo samo rožice sadili. Za to pojdi kam drugam spraševat za mnenja.
Če se ne moreš brez soočiti z vsemi odgovori, pač ne sprašuj.
Tudi ti smetiš.
V temi naj bi pisali tisti, ki imajo izkušnje. Ne tisti, ki nimajo izkušenj glede tega. Je pa jasno, da se vedno najde kdo, ki je sam nase jezen in pride sproščat frustracije.
[/quote]
Kaj si pa mislila. Da ti bomo samo rožice sadili. Za to pojdi kam drugam spraševat za mnenja.
Če se ne moreš brez soočiti z vsemi odgovori, pač ne sprašuj.
[/quote]
TI si vedno tako sitna in zoprna ali samo danes?