Usodna ljubezen po 40 letu
Večini žensk je pomembno kakšno je finančno stanje, status in vpliv moškega s katerim nameravajo stopiti v resno zvezo ali si ustvariti družino. Sploh ženskam po 40 letu …
Zanima me, ali se je katera od vas tako noro zaljubila v ”usodnega’, da ji zgoraj omenjeno sploh NI več pomembno … in bi z njim bila pripravljena živeti tudi v vukojebini oz. celo pod standardom, ki ga je bila do sedaj vajena.
Pač ljubezen premaga vse ovire?
Torej, če bi srečale ‘fatalnega moškega’ bi bile pripravljene spustiti kriterije ‘udobja’?
Ah dajte no, bodite trape trapaste!
Že ta fantazija, da naj bi vas začaral “usodni moški”, temelji na predpostavki, da “usodni moški” ni in ne more biti nek zafuran kurčatovij z mastnimi lasmi iz lokalnega bifeja!
Te vaše fantazije so natanko v vlogi paritvene selekcije! Fantazirate, zato ker imate kriterije že vnaprej izdelane! In ko imate vnaprej izdelane kriterije, se lahko mirno prepustite fantaziji, da “če te moški zagrabi za srce, ni drugo nič pomembno”. Ja, seveda! Moškega, ki nima vidnih signalov uspešnega dobavitelja dobrin, niti povohate ne, kaj šele, da bi mu pustile, da grabi po vas! Dobrine so že vštete v fantazijo “samo ljubezen šteje”.
Neizpodbiten zaključek je zato samo eden: Noben moški, ki ne ustreza vnaprejšnjim kriterijem, za žensko ne more biti usoden.
Od kod podatek, da večina žensk po 40 gleda na premoženje moškega (na TRR, ne med nogami)?
Mene že prav zafrkavajo, da očitno iščem reveže. Že bivši mož je bil še študent, ko sva se spoznala, in potem nekaj časa brezposeln, tako da sem nekaj let jaz vzdrževala družino, prej sem bila v 10-letni zvezi z nekom, ki je 5 let delal za minimalca ali bil brez službe, zdaj imam nekoga malo nad minimalcem in nanj sem res nora kot še na nikogar v življenju.
Pa ne samo, da je reven, je majhen, suhcen in plešast 🙂 In delni invalid. Ima pa lepo kožo in polt, lepo mi diši, najbolj zgovorne oči na svetu, ujameva se v načinu razmišljanja in humorju, ko se skregava, eden ali drugi hitro naredi prvi korak, da prekine kujanje, in drugi se hvaležno odzove …
Ja, malo se je bilo treba prilagoditi, ker imava oba otroke in nekako ne smeš delati razlik. Na srečo je med njimi ogromna starostna razlika, tako da imajo povsem drugačne potrebe in ni zahtevno hendlati.
Ne vem, koliko premoženja bi moral imeti moški, da bi se prodala. A je denar dejansko vreden tega, da nikoli ne začutiš te slasti, ki so s kožo na kožo z nekom, na katerega si čisto pahnjen? A lahko enako začutiš v novem, velikem, dragem avtomobilu, npr.?
Ne, ker mi je do teh let že zrasla pamet. In pri teh letih tudi nisem več verjela v pravljice v stilu, da “ljubezen premaga vse ovire”.
[/quote]
Kdo pa premaga vse ovire? Denar?
[/quote]
Denar oz. materialno stanje ni najbolj pomembno – je pa zagotovo pomembno. Sama bi imela bolj malo spoštovanja do moškega, ki si do 40-ega ali 50-ega leta ni nič ustvaril oz. si je ustvaril manj kot jaz (pa sem čisto povprečno sposobna).
Denar ne mora pomagati, če ni med dvema simpatije, kemije, ljubezni. Po drugi strani pa je ogromno parov, med katerimi je bilo veliko kemije, simpatije in ljubezni, vendar ni bilo denarja in posledično sta se dva zaradi tega toliko prepirala, da sta šla narazen.
Je mogoče narobe, če ženska pričakuje od moškega v zrelih letih, da ima, kar se materialnih dobrin tiče, vsaj toliko kot ima ona? In zakaj točno bi morala ženska, če je v teh letih samska (ali vdova ali ločena) sprejeti vsakega luzerja in nesposobneža? Samo zato, da bo lahko srečna, da jo je kdo sploh povohal? Naj ga financira, podpira, mu daje denar – samo zato, da bo lahko rekla, da ima enega “dedca”?
Če katera to želi, naj kar izvoli.
Kdo pa premaga vse ovire? Denar?
[/quote]
Denar oz. materialno stanje ni najbolj pomembno – je pa zagotovo pomembno. Sama bi imela bolj malo spoštovanja do moškega, ki si do 40-ega ali 50-ega leta ni nič ustvaril oz. si je ustvaril manj kot jaz (pa sem čisto povprečno sposobna).
Denar ne mora pomagati, če ni med dvema simpatije, kemije, ljubezni. Po drugi strani pa je ogromno parov, med katerimi je bilo veliko kemije, simpatije in ljubezni, vendar ni bilo denarja in posledično sta se dva zaradi tega toliko prepirala, da sta šla narazen.
Je mogoče narobe, če ženska pričakuje od moškega v zrelih letih, da ima, kar se materialnih dobrin tiče, vsaj toliko kot ima ona? In zakaj točno bi morala ženska, če je v teh letih samska (ali vdova ali ločena) sprejeti vsakega luzerja in nesposobneža? Samo zato, da bo lahko srečna, da jo je kdo sploh povohal? Naj ga financira, podpira, mu daje denar – samo zato, da bo lahko rekla, da ima enega “dedca”?
Če katera to želi, naj kar izvoli.
[/quote]
Ali pa če sprejme en tak gravž od človeka, kot je trump, grd od zunaj in znotraj, ima pa vsaj toliko premoženja kot ona?
S TRR se ne moreš pogovarjat in tudi objel te ne bo TRR.
Je pa res, da mene statusni simboli ne ganejo.
Ne rabim potovanj za FB, ne rabim avtomobila za sosede in dragih gospodinjskih aparatov. Ne čutim potrebe po tem, da si “lahko kaj privoščim”, ampak hočem samo biti z dobrim človekom. Če le moreva, greva sama s kakšno knjigo na bližnji hrib, se tam usedeva in bereva – naglas odlomke, potem pa debatirava in sva že ene trikrat sigurno rešila svet in dosegla svetovni mir 🙂 Ali pa se obujeva v adidaske in greva tečt, potem pa na pir. Take majhne stvari.
Denar oz. materialno stanje ni najbolj pomembno – je pa zagotovo pomembno. Sama bi imela bolj malo spoštovanja do moškega, ki si do 40-ega ali 50-ega leta ni nič ustvaril oz. si je ustvaril manj kot jaz (pa sem čisto povprečno sposobna).
Denar ne mora pomagati, če ni med dvema simpatije, kemije, ljubezni. Po drugi strani pa je ogromno parov, med katerimi je bilo veliko kemije, simpatije in ljubezni, vendar ni bilo denarja in posledično sta se dva zaradi tega toliko prepirala, da sta šla narazen.
Je mogoče narobe, če ženska pričakuje od moškega v zrelih letih, da ima, kar se materialnih dobrin tiče, vsaj toliko kot ima ona? In zakaj točno bi morala ženska, če je v teh letih samska (ali vdova ali ločena) sprejeti vsakega luzerja in nesposobneža? Samo zato, da bo lahko srečna, da jo je kdo sploh povohal? Naj ga financira, podpira, mu daje denar – samo zato, da bo lahko rekla, da ima enega “dedca”?
Če katera to želi, naj kar izvoli.
[/quote]
Ali pa če sprejme en tak gravž od človeka, kot je trump, grd od zunaj in znotraj, ima pa vsaj toliko premoženja kot ona?
S TRR se ne moreš pogovarjat in tudi objel te ne bo TRR.
[/quote]
Nekaterim ženskam so bolj pomembna draga in lepa oblačila, ki jih lahko menjajo vsak dan, zato da jih DRUGI občudujejo …. kot pa pogovor in topel objem moža.
Denar oz. materialno stanje ni najbolj pomembno – je pa zagotovo pomembno. Sama bi imela bolj malo spoštovanja do moškega, ki si do 40-ega ali 50-ega leta ni nič ustvaril oz. si je ustvaril manj kot jaz (pa sem čisto povprečno sposobna).
Denar ne mora pomagati, če ni med dvema simpatije, kemije, ljubezni. Po drugi strani pa je ogromno parov, med katerimi je bilo veliko kemije, simpatije in ljubezni, vendar ni bilo denarja in posledično sta se dva zaradi tega toliko prepirala, da sta šla narazen.
Je mogoče narobe, če ženska pričakuje od moškega v zrelih letih, da ima, kar se materialnih dobrin tiče, vsaj toliko kot ima ona? In zakaj točno bi morala ženska, če je v teh letih samska (ali vdova ali ločena) sprejeti vsakega luzerja in nesposobneža? Samo zato, da bo lahko srečna, da jo je kdo sploh povohal? Naj ga financira, podpira, mu daje denar – samo zato, da bo lahko rekla, da ima enega “dedca”?
Če katera to želi, naj kar izvoli.
[/quote]
Ali pa če sprejme en tak gravž od človeka, kot je trump, grd od zunaj in znotraj, ima pa vsaj toliko premoženja kot ona?
S TRR se ne moreš pogovarjat in tudi objel te ne bo TRR.
[/quote]
Si ti slepa ali samo nepismena?
V svojem postu sem napisala: “Denar ne mora pomagati, če ni med dvema simpatije, kemije, ljubezni.”
Nisem pa otrok ali pubertetnica, da bi verjela v pravljice v smislu: dva revna kot cerkvene miši, ampak sta bila pa vseeno srečna, ker sta se tako močno ljubila. Lari fari. Ljubijo se razni ljudje, ne samo revni. Lahko tudi dva bogata:-)
Sem razložila, da denar ni vse. Ampak daleč od tega, da bi bil nič ali nepomemben.
Ali pa če sprejme en tak gravž od človeka, kot je trump, grd od zunaj in znotraj, ima pa vsaj toliko premoženja kot ona?
S TRR se ne moreš pogovarjat in tudi objel te ne bo TRR.
[/quote]
Si ti slepa ali samo nepismena?
V svojem postu sem napisala: “Denar ne mora pomagati, če ni med dvema simpatije, kemije, ljubezni.”
Nisem pa otrok ali pubertetnica, da bi verjela v pravljice v smislu: dva revna kot cerkvene miši, ampak sta bila pa vseeno srečna, ker sta se tako močno ljubila. Lari fari. Ljubijo se razni ljudje, ne samo revni. Lahko tudi dva bogata:-)
Sem razložila, da denar ni vse. Ampak daleč od tega, da bi bil nič ali nepomemben.
[/quote]
Si ti glupa al samo pozabljiva?
Napisala si namreč tudi tole:
In zakaj točno bi morala ženska, če je v teh letih samska (ali vdova ali ločena) sprejeti vsakega luzerja in nesposobneža? Samo zato, da bo lahko srečna, da jo je kdo sploh povohal? Naj ga financira, podpira, mu daje denar – samo zato, da bo lahko rekla, da ima enega “dedca”?
Jst bi rekel, da je skor nemogoča usodna ljubezen po 40 letu, žal, ker je preveč dejavnikov pri realnih ljudeh v igri, o katereih se navsezadnje že tukej dosti piše. Po tej logiki, so bile neke kao usodne ljubezni, do tega leta pol brezvezne in tisto čista gluma, ker si vedel, da te ta ljubezen čaka šele po 40 letu.
Edino, ajde, da nisi imel nobene veze do 40 leta, pol se ti pa totalno utrga, ko to doživiš, to pa. Samo, kdo je dons sploh tak, ki živi v totalni suši do tega leta… Usodna ljubezen je stvar zaradi katere izgubiš stik z realnostjo in, če si to zgodi, v teh letih, si po domače povedano v qurcu, hehe., ker vse kar zgradiš do takrat postaviš na kocko.
Hvala bogu pa, če se to nekomu zgodi, v takem primeru, sem še jst srečen v njegovem imenu, samo, če ima še odraščajoče otroke je ta oseba kvečjemu neuravnovešena( Kaj je bila potlej ta oseba, s katero ima otroke…., no, o tem se, da razpravljat) in tist, ki se gre s to osebo te igrice lahko kaj hitro jebe ježa z njo. Drugo je pa strast,……trenutna strast, uhhhh, ta pa je zakon, tu pa ni debate.
No, kako se je pa tebi tale miselni tok čudno iztekel … nihče, ki je pravega partnerja spoznal po 40, ni vedel, da ga bo to doletelo šele v zrelih letih in je sedel pa čakal, da ga ljubezen najde.
Tudi pri 20 letih, če te doleti usodna ljubezen, se ne moreš kar prepustiti, nehat hodit v službo, nehati hodit na faks in samo še fu.kat. Obveznosti ostanejo. In če sem jih bila sposobna izpolnjevat pri norih 20, ko ni bila samo ljubezen, ampak še kaj drugega precej usodnega, jih bom pa tudi pri 40. Usodna ljubezen prav gotovo ni mišljena kot nekaj, zaradi česar se ti utrga, ampak to, da spoznaš pravo osebo in z njo pravo ljubezen. Imam dva soseda, ki sta se našla po 50. letu in pravi gospa, da sta ustvarjena drug za drugega.
Je pa vprašanje, če bi se tega zavedala pri 20.
Niti malo se mi ne zdita neuravnovešena in tudi jaz ob vseh skrbeh in obveznostih, ki jih imam v lajfu, prav gotovo nisem neuravnovešena. Sem pa zaljubljena in tako dobro se nisem ujela še z nobenim moškim.