Najdi forum

Naslovnica Forum Starševski čvek Skrb za ostarele starše…

Skrb za ostarele starše…

Naprimer, da imata vaša starša 4 otroke. Nekako je običaj, da najmlajši dobi domačijo in tudi prevzame skrb za starše, ostali trije se izšolajo in gredo po svoje si ustvarijo svoje družine. Ta domačija je sicer v zelo slabem stanju jo je bilo treba v celoti prenoviti tudi zemlje je zelo malo.Ko starši tako zbolijo , da potrebujejo 24 urno nego in skrb ,kaj mislite ali je ta ,ki prevzame domačijo v celoti dolžan poskrbeti za starše ali imajo tudi ostali otroci kakšno odgovornost do staršev ?

običaj je, da najmlajši prevzame kmetijo?
ne vem če…

za moje pojme so vse štiri otroke vzgojili ti starši in jih spravili do kruha, ne samo najmlajšega. moralno bi bilo, da vsi pomagajo.
moja mama je hodila babico rihtat, pa čeprav nič od nič ni podedovala, vse sta dobila starejša brata.

Ne vem. Misli pa, da ne. Mi smo nepremičnino staršev prodali in denar je bil namenjen negi in bivanju staršev v domu.

Če bi bili vsi preračunljivi, bi tudi najmlajši raje šel in živel po svoje.
Moralno je, da pomagaš, če je treba, neodvisno od dediščine – in ja, tudi ostale tri so starši spravili do kruha, ne sveti duh.
Fer je tudi do sorojenca, da ga razbremenijo, ker to ni mačji kašelj. Če bodo pa starši morali v dom, bodo pa finančno itak morali sodelovati vsi. To bi tudi jaz predlagala najmlajšemu – da staršem predlaga bivanje v domu in lahko on živi svoje življenje. Skrbeti za starše pomeni, da praktično nimaš svojega življenja …

Na našem koncu je večinoma tako, da en od otrok podeduje domačijo, hišo, kmetijo. In potem skrbi za starša, če zbolita. Ne nujno najstarejši ali pa najmlajši. Če so sinovi in hčere, ponavadi en od sinov deduje. Ni pa zdaj to stoprocentno vedno tako.
Praktično potem zgleda tako, da sin deduje, za njegove starše pa skrbi potem sinova žena – torej ta mlada pri hiši.

tudi pri nas je tako. tisti, ki je dedoval, je kasiral. in ker je kasiral, je s tem tudi določeno obveznost dobil – torej ostarele starše. Če jih ne more oskrbovati, pa še vedno lahko proda kmetijo in iz tega plačuje za oskrbo staršev. Sam pa se bo moral znajti kot ve in zna – kot starejši trije sorojenci, ki so odleteli iz gnezda že prej.

Da pa “ta mlada” skrbi za tasta in taščo je pa nekaj nabolj trapastega. Če kdo, naj za njiju skrbijo otroci (lahko tudi tisti, ki so odleteli, če si želijo), ne pa tisti, ki se priženi. Tega ne bom nikoli razumela.

tudi pri nas je tako. tisti, ki je dedoval, je kasiral. in ker je kasiral, je s tem tudi določeno obveznost dobil – torej ostarele starše. Če jih ne more oskrbovati, pa še vedno lahko proda kmetijo in iz tega plačuje za oskrbo staršev. Sam pa se bo moral znajti kot ve in zna – kot starejši trije sorojenci, ki so odleteli iz gnezda že prej.

Da pa “ta mlada” skrbi za tasta in taščo je pa nekaj nabolj trapastega. Če kdo, naj za njiju skrbijo otroci (lahko tudi tisti, ki so odleteli, če si želijo), ne pa tisti, ki se priženi. Tega ne bom nikoli razumela.
[/quote]

Neke kmetije nekje bogu izza nogu hitro zmanjka, če je treba plačevati oskrbo za dve osebi s kmečko pokojnino.
In človek, ki skrbi za dve oslabeli osebi, nima svojega življenja, živita pa lahko tako 10, 15 let. Meni se zdi to čisto preveliko breme, da bi ga mirno prepustili enemu, češ, saj sem se tudi jaz moral znajti po svoje. Ker ta, ki ostane, plača čisto previsoko ceno in bi mu bilo mnogo lažje odplačevati kredit, imeti normalno službo in svoje življenje.

tudi pri nas je tako. tisti, ki je dedoval, je kasiral. in ker je kasiral, je s tem tudi določeno obveznost dobil – torej ostarele starše. Če jih ne more oskrbovati, pa še vedno lahko proda kmetijo in iz tega plačuje za oskrbo staršev. Sam pa se bo moral znajti kot ve in zna – kot starejši trije sorojenci, ki so odleteli iz gnezda že prej.

Da pa “ta mlada” skrbi za tasta in taščo je pa nekaj nabolj trapastega. Če kdo, naj za njiju skrbijo otroci (lahko tudi tisti, ki so odleteli, če si želijo), ne pa tisti, ki se priženi. Tega ne bom nikoli razumela.
[/quote]

Neke kmetije nekje bogu izza nogu hitro zmanjka, če je treba plačevati oskrbo za dve osebi s kmečko pokojnino.
In človek, ki skrbi za dve oslabeli osebi, nima svojega življenja, živita pa lahko tako 10, 15 let. Meni se zdi to čisto preveliko breme, da bi ga mirno prepustili enemu, češ, saj sem se tudi jaz moral znajti po svoje. Ker ta, ki ostane, plača čisto previsoko ceno in bi mu bilo mnogo lažje odplačevati kredit, imeti normalno službo in svoje življenje.
[/quote]

Saj ga nihče ne sili v to.
Bi pač prodali domačijo, denar pa za oskrbo staršev in je. Če pa zmanjka, pomagajo vsi otroci.
Če pa en vse dobi, je pa jasno, da je potem zraven tudi to, da skrbi za starše.

Po zakonu so vsi otroci dolžni poskrbet za starše. Med vami pa je, če se boste dogovorili v nasprotnem pa boste morali vsi doplačevat za oskrbo.

tudi pri nas je tako. tisti, ki je dedoval, je kasiral. in ker je kasiral, je s tem tudi določeno obveznost dobil – torej ostarele starše. Če jih ne more oskrbovati, pa še vedno lahko proda kmetijo in iz tega plačuje za oskrbo staršev. Sam pa se bo moral znajti kot ve in zna – kot starejši trije sorojenci, ki so odleteli iz gnezda že prej.

Da pa “ta mlada” skrbi za tasta in taščo je pa nekaj nabolj trapastega. Če kdo, naj za njiju skrbijo otroci (lahko tudi tisti, ki so odleteli, če si želijo), ne pa tisti, ki se priženi. Tega ne bom nikoli razumela.
[/quote]

Tudi jaz tega ne razumem. Ampak poznam na kupe primerov, ko je ta mlada pri hiši za deklo. Pa ona skrbi za taščo/tasta. Osebno ne poznam primera, da bi bilo drugače. Tu in tam slišiš, ko nekdo nekoga pozna in se zgraža, da ta mlada pa noče skrbeti za taščo, tasta in kako je grozna, da mora ubogi njen mož skrbeti za svoja starša. Ampak sebno, kot sem že omenila, ne poznam takega primera. Vedno ta mlada pokasira vso štalo. V zahvalo pa še nič ni vredna.
Ampak, če se pa moški priženi, pa ne skrbi za taščo/tasta. Takrat je pa to stvar hčere. Očitno je še vedno tako, da se pričakuje, da bo ženska skrbela za ostarele, bolne pa naj gre za starše ali pa za tasta in taščo. Pa včasih še za kakega zapitega moževega strica ali pa brata.

V takem primeru je najpametneje sklenit pogodbo o preužitku, pa je.

Neke kmetije nekje bogu izza nogu hitro zmanjka, če je treba plačevati oskrbo za dve osebi s kmečko pokojnino.
In človek, ki skrbi za dve oslabeli osebi, nima svojega življenja, živita pa lahko tako 10, 15 let. Meni se zdi to čisto preveliko breme, da bi ga mirno prepustili enemu, češ, saj sem se tudi jaz moral znajti po svoje. Ker ta, ki ostane, plača čisto previsoko ceno in bi mu bilo mnogo lažje odplačevati kredit, imeti normalno službo in svoje življenje.
[/quote]

Saj ga nihče ne sili v to.
Bi pač prodali domačijo, denar pa za oskrbo staršev in je. Če pa zmanjka, pomagajo vsi otroci.
Če pa en vse dobi, je pa jasno, da je potem zraven tudi to, da skrbi za starše.
[/quote]

Pa ne vem no. A če pa ne deduješ, ti pa staršev ni treba več imeti toliko rad, da bi se vsaj občasno pobrigal zanje, da o tem, da pomagaš lastnemu bratu, niti ne govorim?

Tako dediščino tisti, ki skrbi za svojca, krepko preplača, tega se ne da vedno merit samo v denarju.

Se pravi fotr se (po ločitvi) ni zavedal da sem sploh na svetu, preživnino je plačeval kakor se mu je zdelo in jaz sem po zakonu dolžna poskrbet za njega na stara leta …. o ja saj bom poskrbela

Se pravi fotr se (po ločitvi) ni zavedal da sem sploh na svetu, preživnino je plačeval kakor se mu je zdelo in jaz sem po zakonu dolžna poskrbet za njega na stara leta …. o ja saj bom poskrbela
[/quote]

Jp, v bistvu je tako. Temu bi se lahko izognila (če) le tako, da bi npr. dokazala, da te je zanemarjal, ni skrbel zate itd. Ampak ker je (vsaj včasih) plačal preživnino…

Saj ga nihče ne sili v to.
Bi pač prodali domačijo, denar pa za oskrbo staršev in je. Če pa zmanjka, pomagajo vsi otroci.
Če pa en vse dobi, je pa jasno, da je potem zraven tudi to, da skrbi za starše.
[/quote]

Pa ne vem no. A če pa ne deduješ, ti pa staršev ni treba več imeti toliko rad, da bi se vsaj občasno pobrigal zanje, da o tem, da pomagaš lastnemu bratu, niti ne govorim?

Tako dediščino tisti, ki skrbi za svojca, krepko preplača, tega se ne da vedno merit samo v denarju.
[/quote]

Starši imajo imetje za svojo starost. Drži? Hiša, kmetije in te zadeve. Torej niso ostali brez vsega. Te nepremičnine so njihove, da bodo preživeli starost. Če to nekomu dajo, je logično, da bo ta zanje skrbel.
Če nihče od otrok noče tega imetja, se ga naj proda in z denarjem poskrbi za starše. Nihče nikogar ne prisli, da mora vzeti kmetijo. Zakaj bi bil potem tisti tak ubog revček?

Se pravi fotr se (po ločitvi) ni zavedal da sem sploh na svetu, preživnino je plačeval kakor se mu je zdelo in jaz sem po zakonu dolžna poskrbet za njega na stara leta …. o ja saj bom poskrbela
[/quote]

Jp, v bistvu je tako. Temu bi se lahko izognila (če) le tako, da bi npr. dokazala, da te je zanemarjal, ni skrbel zate itd. Ampak ker je (vsaj včasih) plačal preživnino…
[/quote]

Point je v tvojem zadnjem, nedokončanem stavku. Žal. Ja, tudi, če je kdaj pa kdaj plačal preživnino, bo hči nasrkala. On zanjo ni skrbel, če odštejemo tu in tam kak obrok preživnine, ona pa bo morala skrbeti zanj :(. Je kar nekaj fotrov take sorte. Prepričani, da jim je preživnina krivično določena in da je ne rabijo plačevat, zraven pa sveto prepričani, da otrok pa bo dolžan skrbeti zanj na stara leta.

Zelo žalostno je tukaj razmišljanje nekaterih,jaz svojih staršev ne bi dala nikoli v dom tako kot oni mene niso dali v rejo ko sem se rodila.

New Report

Close