ceneni tekstil … kako vi?
Večino robe tudi priznanih znamk je iz Kitajske. Ker sem se že parkrat nasankala in kupila dražji kos in mi je zdržal manj časa kot npr kavbojke iz Zare za kavbojke ne odstejem več kot 30 €. Tudi spodnje perilo iz intimissime ki je res pregrešno drago se mi sicer obnese, vendar sem našla njihov plagiat, ki je ravno tako ok in za pil manj €. Pa še moda se tako hitro menja, da je določen kos po dveh ali celo po enem letu avt.
Skratka kar je poceni še ne pomeni, da je slabo in obratno.
Mislim, da ima večina raje veliko robe, pa manj kvalitetne. Jaz imam raje malo, a dobro. Veliko večino svojih oblačil dajem šivat, ker kot je nekdo napisal, znamka in cena nista vedno garancija za kakovost in poreklo. Nekatere znamke so, ampak teh v Sloveniji ne dobiš, kvečjemu v butikih v tujini.
Kupujem samo spodnje perilo, oblačila za športat in kakšno pletenino kdaj.
Ja, mogoče je moje vprašanje v osnovi nekoliko napačno.
Ne gre toliko za ceno kosa oblačila, kot za kvaliteto. Cena sicer največkrat odraža kvaliteto, ne pa vedno, sploh pri nekoliko dražjih kosih ne.
Zanima me predvsem koliko v resnici nabavljate tekstila in koliko ga potem dejansko ponosite.
Vse to razmišljam z vidika ekologije. Vemo da je tekstil eden največjih onesnaževalcev okolja, tako proizvodnja, kot kasneje mikroplastika.
Najraje več in kvalitetno. Na razprodajah in raznih znižanjih se dobi že zelo dobre kose po popolnoma sprejemljivi ceni. Nimam navade oblačil zelo zelo preplačevati, ampak če lahko dobim npr. na razprodaji Adidasove tekaške superge za 30 ali manj ne vidim razloga, zakaj bi kupila samo ene, posebno ker so tekaške superge pri meni praktično potrošni material.
Imam pa recimo raje 2 kvalitetni zadevi iz Emporiuma ali Sportine, kot pa 10 majčk iz npr New Yorkerja, ki so po 2 pranjih primerne samo za brisanje prahu.
Nikoli ne bom tako bogat, da bi si mogel privosciti kupovati poceni izdelke.
[/quote]
Na sreco tole ne drzi vec. Danes dobis dobre stvari poceni in slabe stvari za veliko denarja. Najprej je to zacelo veljati za oblacila in drobnarije, zdaj se pa kar uveljavlja povsod.
Sin ima npr. telefon OnePlus za 350€, primerljiv s tistimi markami za 700 evricev.
Glede oblacil, imam dve majci iz Kika, ki ju tedensko perem ze 5 let, pa sta se vedno tip-top.
Med imeti malo oblacil za veliko denarja in veliko oblacil za malo denarja ne vidim neke razlike. Ce imas dve majci, ju durh mars peres in se znucajo, ce imas vec majc, jih manj peres in se manj nucajo. Kaj si tu profitiral, ne vem.
Za vsak dan kupujem poceni oblacila, ki niso nujno slaba. V bistvu pogledas material, potipas, pregnetes in vidis, ce se bo razpadel po dveh pranjih ali je upanje, da zdrzi par let. Redko kdaj falim.
Oblacila za dalj casa, poslovno klasiko recimo, zimski plasc in bundo, skornje recimo, …, pa kupim kvalitetnejsa, a ne nujno drazja, ker se da dobiti tudi ugodno ali na znizanjih. Tega ne nosim vsak dan, ne perem tedensko in trajajo tudi 15 let in vec. V moji garderobi imam verjetno komplet vse znamke, od najcenejsih Kitajcev, precej turskega bombaza, nekaj srednjega razreda in tudi nekaj kosov visokih mark ala Armani.
Mislim, da danes med poceni in drago v kvaliteti ni vec take velike razlike kot je bila nekoc.
Zanimivo. Meni se takole po obcutku zdi, da je bistveno vecja. Da je torej danes je za dober kos treba odsteti bistveno vec, kakor vcasih. Zgolj takole na grobo, so bile svojcas dobre Jeans hlace (kavbojeke) nekje v rangu 80 DM (nekako od 60 tja do 100). Danes za 80 evrov clovek niti pod razno ne dobi zares dobrih kavbojk (ki bodo ob kolikor toliko spodobnem izgledu zdrzale kako leto vec, kakor zgolj “to” sezono). Da o puloverjih in (moskih) srajcah sploh ne izgubljam besed. Pulover, ki se ne raztegne ze po nekaj pranjih stane danes celo premozenje (pa naj bo kasmir ali ne). Srajca, ki ni ravno iz poliestra, da ne smrdi clovek na Kilometer v poletnih dneh tudi…
Ne eno ne drugo. Imam rada raznolikost, ne morem biti prepogosto oblečena podobno, kaj šele enako. Ampak cenenih oblačil pa ne maram. Pa ne zaradi cene, ker ni cena tista, ki jo nosim, tudi blagovna znamka mi ne pomeni nič, ampak razlika v izdelavi in materialu in še posebej krojih je velika. Če sem se lahko do enega 30 leta šlepala na bolj poceni oblačila (mlado fit telo prenese marsikaj), se pa po 40 definitivno na noben način ne morem več. veliko zapravim za oblačila, priznam. Zato pa minimalno za avto, telefon ipd.
kaj je veliko oblačil in kaj malo, je stvar debate, prav tako je stvar debate, kaj je drago in kaj poceni.
lahko imaš eno drago jakno, pa jo skozi to nosiš al kaj? furaš stil steva Jobsa? ali kupiš tri jakne in menjaš po potrebi in po kombinacijah. Enako s kavbojkami…..dati 200 ali 500 € za strgane modne kavbojke je mimo, ko dobiš enake za manj kot 30. po dveh letih se menja moda in je itak treba menjati.
torej prisegam na zmerno količino oblačil, cenejših vendar da so kvalitetne ( v raznih new yorkerjih, HM je večinoma šara, včasih se kaj najde….CA ima mnogo boljšo kvaliteto…itd…)
jaz si pač ne morem privoščiti, da sem cel teden enako oblečen….je treba dnevno menjati, zato pač ne kupim pet kavbojk po 500 €, tri jakne po 500 itd……srajce kupujem večinoma tja do 30€….kvalitetne….par komadov imam dražjih, od znamk…..načeloma ne opažam razlik…je pa treba paziti recimo na material, kvaliteto blaga, mečkljivost, kroj itd….
O, ste mi takoj prirastli k srcu 🙂 Tudi iz tega razloga (ni edini) dajem večino oblačil šivat. Se pa grozno sekiram, da metraža večinoma ni sledljiva – lahko nadzorujem, v kakšnem okolju so moja oblačila sešita, ne pa tudi, kako so proizvedena, stkana in barvana. Ampak ne najde rešitve, razen te, da nimam ogromne omare.
Zanimivo. Meni se takole po obcutku zdi, da je bistveno vecja. Da je torej danes je za dober kos treba odsteti bistveno vec, kakor vcasih. Zgolj takole na grobo, so bile svojcas dobre Jeans hlace (kavbojeke) nekje v rangu 80 DM (nekako od 60 tja do 100). Danes za 80 evrov clovek niti pod razno ne dobi zares dobrih kavbojk (ki bodo ob kolikor toliko spodobnem izgledu zdrzale kako leto vec, kakor zgolj “to” sezono). Da o puloverjih in (moskih) srajcah sploh ne izgubljam besed. Pulover, ki se ne raztegne ze po nekaj pranjih stane danes celo premozenje (pa naj bo kasmir ali ne). Srajca, ki ni ravno iz poliestra, da ne smrdi clovek na Kilometer v poletnih dneh tudi…
[/quote]
Leviske so bile vcasih 100 dem, danes so 150€, ce se ne motim, jih nisem kupila ze lep cas, ker sem 20 let starejsa in mi ne stojijo vec kot vcasih, najdem pa kavbojke za 30€, ki jih gulim par let brez problema, se en sperejo in ne strgajo.
Moz ima dve srajci, eno firmirano za lep denar in eno iz Bosne s trznice, ki nima neke posebne oznake firme, ni niti ponaredek, a sta bili srajci identicni. Bosansko se nosi za v sluzbo, tisto firmirano pa sploh ne nosi vec, ker je zmuckana – srajca iz platna zmuckana?!?! Poliesterske srajce pa ne vem, kdo sploh kupi, ker to ni srajca!
Glede puloverjev se naceloma strinjam, ce zelis nekaj toplejsega, naravni material, je res drazje, dobis pa tudi cenovno ugodno, ce malo pobrskas. Mozu sem kupila krasno jopico, malo debelejso, za 9€, znizana z 90€, sin ima tudi debelejso jopico mesanica sintetike, volne in kasmirja za 30€ iz C&A. No, moja mama je sredi 60ih kupila v Avstriji pulover za pol place, ki ga je nosila ona, pa njen brat, potem jaz, potem sin in zdaj ga nosi spet mama… 50 let star plover 🙂 Ampak mislim, da takega danes ne mores vec kupit niti za celo placo.
Kupim kar mi je všeč, od pocen robe do drage. Tud pocen stvari znajo bit kvalitetne. Imam ful cunj, pa tud obutve in tud tiste pocen imam ene že par let pa so še zmer kot nove. Se mi je pa tud že zgodil da sm dala ful denarja za znamko, pa se je že po prvem pranju uničl. Skratka, tist kar mi pade takoj v oči, kupim, pa naj bo mal denarja ali pa ful. Zmer pa pred nakupom dobr pregledam, pretipam 😉
Kupujem na znižanjih.
Kupujem znamke, za katere vem, da imajo dobre kroje, kakovosten material in da so stvari malo drugačne … nekaj posebnega. Danes na netu dobiš res dobre kose oblačil za 10 ali 20 procentov prvotne cene (in to ne ponaredke, da se ne bo kdo vtaknil v to, ker res niso ponaredki, preverjeno).
Zare, H & M, Bershke, Mangoti … me res ne zanimajo.
Kavbojke – ja, tudi tukaj obstaja razmerje med kakovostjo in ceno. Imam postavo, na katero paše vse in mi ni težko najti primernih oblačil, samo pri kavbojkah pa tudi pri meni velja, da je treba iskati, da najdeš prave.
Ravno kupila G-star, znižane na 40 evrov, in so super.
Šivano je pa že desetletja večina stvari na vzhodu, ne vem, zakaj to izpostavljate kot neko novost. Tuje znamke imajo že več kot pol stoletja svoje tovarne v Indiji, Bangladešu, Vietnamu …
Moja nekaj letna finančna situacija ne dopušča, da za oblačilo dam več kot 30 eur, edino plašč sem kupila za 50 eur in ga nosim 3 zimo, pa še eno bo zdržal. Kljub temu se potrudim in vedno preberem sestavo materiala, ga otipam, po vonjam, pogledam potisne, našitke,… Oblačil imam zelo malo, večinoma potem kupim kar 2 ali 3 iste kose. V 60 odstotkih sem kot siva miš, ostalo se pa na srečo dobro s kombinira z ruta mi, nakitom, hlačnimi nogavicami…
No ja. Seveda se da tudi za dobro (nizko) ceno dobiti kak dober kos. Tu ni debate. 🙂
Pri srajcah/polo majicah prisegam na Otto Kern, ESPRIT, Culture, Bruno Banani, ipd., ki imajo meni primerne kroje. Pri hlacah moram biti presneto pazljiv. Naceloma jo dobro odnesem s kroji od Pierre Cardin, za “casual” pa generika, kot je npr. A.W. Dunmore, ipd. Poleg samega material pa veliko dam na to, kako se v nekem oblacilu pocutim.
P.S.: ceneno je lahko tudi izredno drago.
Ne vezem se na marke. Pred leti sem se navezala na Unlimited kavbojke, ker so mi bile ulite, sicer ekstra narocene stevilke, a so bile krojene za moje dolge noge, razkosne boke in ozek pas… Potem so pa izginile z nasega trga. Pri Nivei sem se navezala na eno olje, ki so ga nehali delati.Pa se kup takih stvari, ko izgine firma ali pa izdelek, zato se ne vezem vec in kupujem kar potrebujem in mi tisti trenutek odgovarja, ne glede na znamko, oziroma sem pri znamkah se najraje na no-name.
Kupujem nekaj srednjega. Tudi v cenejših štacunah (H&M, Orsay, Mana …) se najdejo čisto ok zadeve za par sezon. Neke hude kvalitete, ki zdrži 10+ let, ne rabim, ker je v tem času že vse demode. Razen kakega klasičnega suknjiča, krila, obleke. Sem ravno letos nesla v Humano par Murinih kostimov izpred 15-20 let, kot novi, pa jih že leta nisem nosila, prekratka krila, preširoki suknjiči s širokimi rameni …
Ne vezem se na marke. Pred leti sem se navezala na Unlimited kavbojke, ker so mi bile ulite, sicer ekstra narocene stevilke, a so bile krojene za moje dolge noge, razkosne boke in ozek pas… Potem so pa izginile z nasega trga. Pri Nivei sem se navezala na eno olje, ki so ga nehali delati.Pa se kup takih stvari, ko izgine firma ali pa izdelek, zato se ne vezem vec in kupujem kar potrebujem in mi tisti trenutek odgovarja, ne glede na znamko, oziroma sem pri znamkah se najraje na no-name.
[/quote]
Ja, to je zdaj najbrz malce hecno… Te “znamke” so tukaj “domace krojilnice”. :-))) Tom Taylor npr. nastaja v SZ delu Hamburga, Ralph Lauren (O’Polo) je tudi tu doma pa Killtec (zimsko/sportna), Jack Wolfskin,… kar sem nastel, tu ne velja nujno in zgolj za prestizne znamke (ceprav gre za cenjene domace obrti in sivalnice), saj ponujajo ti proizvajalci tudi povsem navadnim smrtnikom dostopne kolekcije. Nekako tako, kot se ve, da je v gostilni x hrana boljsa, kakor v y. 🙂
ok, vidim da gre debata v drugo smer 🙂
z osnovnim prašanjem nisem toliko mislila dejansko o povezavi cena-kvaliteta, kot to, koliko tekstila imate in če kdaj razmišljate v smeri, da se z ogromnimi količinami narejenega res cenenega tekstila, uničuje planet in da smo kupci tudi udeleženci pri onesnaževanju.
tu cenen tekstil omenjam zgolj zaradi dejstva, ker vemo, da ga je na tržišču količinsko veliko več, kot dražjeg.
zanimiv video na to temo https://www.facebook.com/ABCTV/videos/vb.38437995542/1490853984270575/?type=2&theater
Ne vezem se na marke. Pred leti sem se navezala na Unlimited kavbojke, ker so mi bile ulite, sicer ekstra narocene stevilke, a so bile krojene za moje dolge noge, razkosne boke in ozek pas… Potem so pa izginile z nasega trga. Pri Nivei sem se navezala na eno olje, ki so ga nehali delati.Pa se kup takih stvari, ko izgine firma ali pa izdelek, zato se ne vezem vec in kupujem kar potrebujem in mi tisti trenutek odgovarja, ne glede na znamko, oziroma sem pri znamkah se najraje na no-name.
[/quote]
Ja, to je zdaj najbrz malce hecno… Te “znamke” so tukaj “domace krojilnice”. :-))) Tom Taylor npr. nastaja v SZ delu Hamburga, Ralph Lauren (O’Polo) je tudi tu doma pa Killtec (zimsko/sportna), Jack Wolfskin,… kar sem nastel, tu ne velja nujno in zgolj za prestizne znamke (ceprav gre za cenjene domace obrti in sivalnice), saj ponujajo ti proizvajalci tudi povsem navadnim smrtnikom dostopne kolekcije. Nekako tako, kot se ve, da je v gostilni x hrana boljsa, kakor v y. 🙂
[/quote]
Hehe, evo TT je imel super poletne hlace nekaj let nazaj… zdaj jih nima vec. To, da firma ni izginila, meni nic ne nuca, ce so nehali delat najboljse platnene hlace ever 🙂
Ja sej to.
Škoda res, da smo pograbili drugi vidik.
No, jaz kupujem načeloma dražje stvari po razprodajni ceni in jih nosim zelo dolgo. Žal pa tudi na ta način prispevam k onesnaževanju.
Na svetu je več oblačil, kot jih je človeštvo sploh sposobno ponosit. Proizvodnja daleč presega povpraševanje, darovanje starih oblačil ni več zanimivo in potrebno, ker se npr. Afrika duši pod njimi in jih sploh ne sprejemajo več. Recikliranje je težavno zaradi mešanice materialov, pri sintetiki se pa ne ve, za kakšno vrsto točno gre …
Tako kot pri vseh stvareh danes bi moralo biti manj, pa zato dražje in bolj kakovostno. Tako kot v starih dobrih časih …