Prosim povejte mi tisti ki vam ta tema ni tuja kaj se zgodi če v oporoki piše da si dobil nujni delež, pa je to neresnica?

Kaj naredi sodišče, ko izrečeš da zahtevaš nujni delež? Moraš potem res dokazat da nisi nič dobil in kako to dokazat. Verjetno podatek da nimaš nobenega imetja ni nepomemben.

Hvala lepa

Verjetno od primera do primera različno. Zakaj bi pa nekdo v oporoki napisal nekaj, kar ni res?

Mogoče zato, ker mu ne želi ničesar dati? Mogoče je oporoka napisana pod prisilo drugega dediča? Mogoče je oporoka ponaredek?

Dobro vprašanje, to tudi mene zanima.

Velikokrat se zgodi, da starši prvorojencem pomagajo pri odraščanju in jim kupijo kakšno večjo stvar (npr. stanovanje, opremo za hišo itd.), kredit vzamejo nase, ampak se to nikjer ne zapiše, podpiše.

Po tej logiki pripada mlajšim otrokom nekaj več kakor prvorojencem, če ne kar vsa dediščina (glede na vrednost tistih “daril” prvemu otroku).

Ali je lahko nujni delež tudi nižji, glede na to, da je prvorojenec od starša dobil precej denarja na lepe oči npr. za gradnjo hiše?
Računov in potrdil pa seveda nikjer več ni, ker se je to dogajalo pred 20 leti, prvorojenci pa tudi ne bodo ničesar podpisali ali priznali. Zakaj se v tem primeru ne upošteva volja oporočnika in lahko tako pokvarjeni otroci kljub vsemu dobijo nujni delež?

VSE premoženje in kolikšen bo nujni delež iz tega premoženja, ugotovi sodišče po uradni poti. NUJNI DELEŽ je zakonita in osnovna pravica vseh dedičev. Oporoka recimo dodeli enemu dediču nekaj, AMPAK sodišče naloži zapustniku, da se bo odredil tudi nujni delež tistemu, ki ni omenjen v oporoki OZIROMA MORA TISTI, KI VSE DOBI, DO DOLOČENEGA ZNESKA IZPLAČATI drugega. O vsem tem bo ugotavljalo samo sodišče kjer je obravnava, ker je seznam premoženja in vrednost premoženja, zabeležena v javni uradni evidenci do katere ima sodstvo dostop.

VSE premoženje in kolikšen bo nujni delež iz tega premoženja, ugotovi sodišče po uradni poti. NUJNI DELEŽ je zakonita in osnovna pravica vseh dedičev. Oporoka recimo dodeli enemu dediču nekaj, AMPAK sodišče naloži zapustniku, da se bo odredil tudi nujni delež tistemu, ki ni omenjen v oporoki OZIROMA MORA TISTI, KI VSE DOBI, DO DOLOČENEGA ZNESKA IZPLAČATI drugega. O vsem tem bo ugotavljalo samo sodišče kjer je obravnava, ker je seznam premoženja in vrednost premoženja, zabeležen v javni uradni evidenci do katere ima sodstvo dostop.

Kaj pa v primeru, ko oče enemu sinu podari 1/4 svojega dela v hiši, drugemu sinu pa nič?
Se to pri dediščini oz nujnemu deležu tudi upošteva?
Hvala za odgovor!

ja darilna se upošteva, če pa sta sklenila kakšen sporazum o preživljanju, potem pa ne.

Mene pa zanima kako je s tem,ko star podeduje po svojem status in vse to podati samo enemu otroku,a pripada polovica tudi drugemu? Skratka to je že status podedoval ni prislužil? Hvala

Verjetno govoriš o statusu športnika za osnovno šolo? Žal tega ni mogoče razdeliti na oba otroka.

[ja darilna se upošteva, če pa sta sklenila kakšen sporazum o preživljanju, potem pa ne.
]

Si prepričan/a? Je to res? Torej darilna pogodba v kateri piše, da je primoran otrok preživljati oporočnika do smrti, v tem primeru se lahko drugi otroci obrišejo pod nosem tudi za nujni delež??

En otrok lahko dobi goro denarja, lahko dobi kup daril, če tega ne moreš dokazat, ni nič, žal. Preverjeno na lastni koži 🙁

Tako je. Samo to ni darilna pogodba temveč preužitkarska pogodba. Sicer jo lahko poskušaš izpodbijat ampak ne boš uspešna.

Tako je. Samo to ni darilna pogodba temveč preužitkarska pogodba. Sicer jo lahko poskušaš izpodbijat ampak ne boš uspešna.
[/quote]

To je izročilna pogodba in se šteje kot odplačilna – torej prejemnik mora za prejeto nekaj storiti, ponavadi skrbeti za starše ali kaj podobnega.
Darilna je nekaj drugega in od darilne lahko tudi dediči zahtevajo nujni delež.
Enako pri oporoki: zapustnik zapusti vse enemu dediču, vendar drugi lahko zahtevajo svoj nujni delež.

Kako dokazati, da nečesa NISI dobil? No, to je pa rahlo težko. Predvsem bi moral glavni dedič dokazati, da si nujni delež dobil že dobil.
Midva z bratom sva žal imela spor, da je hotel moje vzdrževanje med študijem šteti za nujni delež. Halo! Da mu je tako rekel oče – on bo dobil nepremičnino, jaz pa vzdrževanje med študijem (s tem, da sem se po prvem letniku v celoti vzdrževala sama s študentskim delom). Tega sodišče ni priznalo, ker so me bili starši pač dolžni vzdrževat in se tega ne more šteti kot izplačilo dediščine.

Seveda pa je sam pozabil omeniti kup daril, kot sta bila dva avtomobila v skupni vrednosti cca 30.000 mark, kar je bilo v tistih časih pol enosobnega stanovanja v LJ, se pravi danes tam okoli 50.000 evrov.

Tako je. Samo to ni darilna pogodba temveč preužitkarska pogodba. Sicer jo lahko poskušaš izpodbijat ampak ne boš uspešna.
[/quote]

To je izročilna pogodba in se šteje kot odplačilna – torej prejemnik mora za prejeto nekaj storiti, ponavadi skrbeti za starše ali kaj podobnega.
Darilna je nekaj drugega in od darilne lahko tudi dediči zahtevajo nujni delež.
Enako pri oporoki: zapustnik zapusti vse enemu dediču, vendar drugi lahko zahtevajo svoj nujni delež.

Kako dokazati, da nečesa NISI dobil? No, to je pa rahlo težko. Predvsem bi moral glavni dedič dokazati, da si nujni delež dobil že dobil.
Midva z bratom sva žal imela spor, da je hotel moje vzdrževanje med študijem šteti za nujni delež. Halo! Da mu je tako rekel oče – on bo dobil nepremičnino, jaz pa vzdrževanje med študijem (s tem, da sem se po prvem letniku v celoti vzdrževala sama s študentskim delom). Tega sodišče ni priznalo, ker so me bili starši pač dolžni vzdrževat in se tega ne more šteti kot izplačilo dediščine.

Seveda pa je sam pozabil omeniti kup daril, kot sta bila dva avtomobila v skupni vrednosti cca 30.000 mark, kar je bilo v tistih časih pol enosobnega stanovanja v LJ, se pravi danes tam okoli 50.000 evrov.
[/quote]

Jaz imam takšno pogodbo in na njej piše: preužitkarska pogodba. In imam določene zadolžitve, seveda.

Spet malo mešate hruške in jabolka. Sodišče naredi točno toliko, kolikor predlagajo v postopku dediči. Iz uradnih evidenc GURS-a in zemljiške knjige sicer potegne podatke o nepremičninah in na banki na predlog dedičev poizvedbe o stanjih na bančnih računih ali vrednostnih papirjih. Vse ostalo morajo dokazovati dediči.

V kolikor je imel zapustnik ob smrti nepremičnino in ima 2 dediča – otroka, vse pa je zapustil z oporoko le enemu otroku, bo drugi otrok lahko uveljavljal nujni delež, ki je pol zakonitega, v konkretnem primeru torej 1/4. Če bo oporočni dedič trdil, da je prezrti dedič že dobil svoj nujni delež, bo moral oporočni dedič to dokazati. Če so to nepremičnine, ne bo težko, saj se da iz historičnih izpiskov iz zemljiške knjige dokazati prenose nepremičnin. Če pa gre za darila v denarju in če ne obstaja nobenih listin o prejemu oz. nakazilu denarja in tudi ne prič, potem se tak denar seveda ne upošteva.

Če je zapustnik že za časa življenja podaril kateremu od svojih dedičev premoženje (z darilno pogodbo), lahko ostali zahtevajo vrnitev daril v zapuščinsko maso in vštevanje daril v dedne deleže. Drugačna so pravila pri dedovanju oz. nujnih deležih, če dediči niso v I. dednem redu.

Če je bila sklenjena izročilna pogodba, so morali pri njej sodelovati vsi dediči. Pri izročilni pogodbi se ne more nihče izgovarjati na prikrajšanje, četudi ni prejel ničesar, je pač pristal na manjši delež ali na nič. Če kateri od dedičev ni sodeloval pri sklepanju izročilne pogodbe, se ta šteje kot darilna in se lahko zahteva nujni delež.

Pri pogodbi o preužitku ali pogodbi o dosmrtnem preživljanju pa zapustnik vse zapusti tistemu, ki bo zanj skrbel do njegove smrti ali bo imel do njega neke druge dogovorjene obveznosti. Pri taki pogodbi, če se je resnično izpolnjevala in ni bila zgolj navidezna, da se izigra druge dediče, ostali dediči ne morejo zahtevati nujnega deleža.