V nepremičnini,v kateri je nekdo umrl
Kjer je bil on ne. Nisem mogla tam naprej živet, pa tudi sedaj mi ne gre več dni skupaj. Vedno mi je hudo in se še vedno zjočem.
Pa tam kjer sva živele s cimro kot študentke, tudi ne bi živela…bi mi bilo hudo.
Za ostale sorodnike, poznane… Pa na začetku zagotovo ne, potem ko se zadeva “umiri”, pa počasi ja.
Tiste, ki jih imaš najraje pa je res hudo.
Čisto nepoznane…pa odvisno od situacije.
;-))) Ne, meni ne bi bilo problem spati niti na samomorilčevi postelji, če bi bil ta iz časti.
Hahaha, lani ali predlani mi je bilo celo v čast ker sem bila naprošena, da nesem žaro dvojnemu morilcu… Letos se mi je potrdilo, kako zelo prav sem ravnala da sem sprejela. Namreč resnica je prišla na dan…
Ni koščka zemlje, kjer se v preteklosti ne bi dogajala strahote. Obup, lakota, strah……! Grozljivke doma, zaradi cerkve, fašistov, pokvarjencev, zblojencev……. !
Ni koščka zemlje, kjer ne bi jokalo oko vaške device, matere, očeta, pobičev…..!
Ni niti enega mesta, kjer ne bi bilo tragedije! Nekoč……, včeraj, danes! Vse je isto… ves čas se vrača.
Sprašujete za umor? Kaj pa te hladne bajte danes? Res mislite, da je to sreča?
Uf, ne vem če bi lahk.
Mi je pred leti umrla babi v svoji hiši. Vidla sm kako mrtva tam leži. Od takrat nism več stopila v tisto hišo, dobr da so jo kmal prodal. Pa ne zarad kakšnih duhov….v to ne vrjamem, ampak občutek, ne vem, skoz bi imela to v glavi.
Mislm da tud, če bi kupovala stanovanje dli hišo, pa da mi kdo reče tuki je pa en umrl, da se ne bi odločila za nakup. Sm šla lan z eno frendico na ogled stanovanja, ki ga je kupovala in je bil glih en tak primer. Mama je prodajala sinovo stanovanje, ker je on umrl. Ok, če bi on umrl kje drugje, ampak je v tistem stanovanju naredil samomor. In ta frendica se zarad tega ni odločila za nakup in mislm, da se tud jaz ne bi.
Zelo dobro rečeno!
Kar poglejmo slovenska mesta! Praktično vsa stojijo na grobiščih še od antike dalje!
Drugače pa glede stanovanja oz. hiše, kjer je kdo umrl. Moj pogoj bi bil: stanovanje 50 ali 70{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} cenejše!
Na Japonskem je tako: stanovanja, kjer je kdo naredil samomor (in se to razve), so za trg skoraj izgubljena. Niti za 50{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} ali več nižje najemnine oz. cene se ljudje nočejo tja vselit. Vsaj ne dolgoročno.
Naš blok stoji na mestu, kjer je bila nekoč klavnica za živali. Več kot 100 let nazaj!
Nihče, ki je/ živi v tem bloku, nima sreče. Nihče ni uspešen. Eno samo životarjenje. Kdor se je pravi čas izselil, živi pa boljše.
Saj pride obdobje, ko misliš, da ni tako. Pa spet useka. Bolezen, smrt mladega, nesreča… kar vrsti se. Ni konca. Tudi jaz moram stran ali pa bom ugasnila.
Ne vem – mogoče ‘plačujemo’ za vso grozo, trpljenje – ne vedoč, da nismo krivi?! Da naš korak zmoti trpeče duše?
Sem le en prassec človeški! 🙁
preveč ste pravljic brali in grozljivk gledali. smrti se ni nič za bati. ok razumem, če je kdo videl koga nekje umret in je bil to res velik šok. pa tudi da bi npr. spal na istem jogiju na katerem je kdo umrl bi bilo za marsikoga neprijetno, ampak če je nek čist tretji človek in je bilo to nvmkok nazaj? dajte bit bolj realni, prosim. človeško truplo ni skoraj nič drugačno od šunke v hladilniku. narava je narava.
Raje ne bi, če bi seveda imela izbiro. Ampak saj izbire niti nimamo, npr. mama ti umre v domači hiši, kaj boš potem, se izselil?
Če bi kupovala nepremičnino, bi najraje kupila novogradnjo, če bi zbrala dovolj denarja. Tam ni bilo še nobene žalosti in smrti. Bi pa vseeno kupila tudi stanovanje ali hišo, v kateri je nekdo umrl, če je umrl naravne smrti. Če je bil umorjen, raje ne bi. Pa niti ne verjamem v duhove, ampak verjamem pa, da bi bil tak prostor negativen, z negativno energijo.
Spala tudi ne bi na postelji, kjer ne nekdo umrl. Moj oče je npr. umrl v bolnišnici, ne doma, ampak sem po njegovi smrti posteljo, na kateri je doma spal in ležal, takoj podarila naprej, saj je bila še dokaj nova. Ampak nisem se videla, da bi sama spala v njej.
Ljudje smo pač različno občutljivi.
v naši vasi je v prav vsaki hiši umrlo že ogrooomno ljudi, ker so včasih pač umirali doma. Kaj pa je razlika, če ga zadnjih par ur odpeljejo v bolnico, kjer izdihne tudi ne vem. Pa nihče ni prodal bajte, ampak živijo v njih naprej. Tudi za druge kraje še nisem slišala, da bi hiše prodajali, ker so njihovi lastniki umrli.
