Kako na denar gledate tisti, ki ga imate več kot dovolj?
Po moje mora biti razlika v filozofiji tistih, ki imajo denarja več kot dovolj in tistih, ki se garbajo za vsak cent, pa komaj pridejo skozi mesec.
Kako na denar in vaše delo gledate vi, ki ga imate več kot dovolj? Po možnosti še delo, v katerem uživate in imate poleg vsega še dovolj prostega časa.
Ne zanimajo me tisti, ki živijo v miselnosti, da se je treba na pol pretrgat, pa še vedno ne smeš pričakovat plače na 5 jurji. Ne zanimajo me tisti, ki imajo 5K +, pa delajo od jutra do večera.
Ampak tisti, ki obožujejo svoje delo, imajo dosti časa še za vse druge užitke in stvari v življenju ter zaslužijo več kot dovolj.
Torej povejte prosim, kakšna so vaša prepričanja, kako delujete, v kaj verjamete?
Kot sem videla pri bivši delodajalki, ki ima fastfood: škrta pri plačah, odteguje minimalne prispevke delavkam, ki seveda pred njo brišejo tla, ne samo njene riti…. ona niti enkrat ne čisti.
Služi na račun slabe in manj kvalitetne hrane: beri gnila zelenjava, zamrznjen kruh, zeleno sivo meso par dni po preteku roka trajanja – vse se porabi in da v promet, sem bila kregana ker je paradižnik gnilil, ker sem rezala gnilega, vse se porabi seveda.
Na račun tega da novim delavcem ne plača zdravniškega pregleda, čeprav so v stiku s hrano in ima nerealne pogodbe: v pogodbi za usposabljanje 2 uri na dan v resnici pa delas 3 ure…..
Potem škrta pri porabi folije, papirnatih brisač, s katerimi čistijo delovne površine. Ko pride kak stari dedek po hrano, se mu prilizuje, ko odide reče kak je stari pezde tečen…. in še kaj bi lahko naštela….
in smeje se z močnejših ljudi, ki so zasvojeni z junk foodom – ker od njih največ pokasira, ker so skoraj vsakdanje stranke.
Kar se pa tiče PRIVAT hiše, avta in vsega ostalega pa ima vse kot v pravljici, ne škrta in živi na veliki nogici.
Lepo je, da ni treba gledati na kvaliteto vsake zadeve, ki jo kupis, ni pa denar vse, vse bolj je cenjeno zdravje, prijatelji in prosti cas. Smo popolnoma skulirana druzina, otroci imajo manj igrac kot sovrstniki in tudi ne izpolnimo jim vsake zelje, ker morajo vedeti, da denar ne raste na drevesu in bodo v zivljenju tudi sami morali delati. Dopovedujem, da brez dobre sole ne bo vse tako samoumevno. Tudi jaz si ne hodim lakirat nohtov v salon, celo rada delam v zelenjavnem vrtu in mi domaca zelenjava veliko pomeni.
http://siol.net/trendi/kulinarika/gostilna-danilo-novo-poglavje-znane-gorenjske-gostilne-442353
glej cene pijače na dnu članka
Za sebe lahko rečem, da imamo veliko (2 novi hiši, 2 stanovanja v LJ, (rentamo) novi poslovni prostori v OC, lepo novo stanovanje na morju, jahta, motorji, 2 rodovniška konja, novi avti, kupila sem veliko dobrega gozda, travnikov…) ter nič kredita. Enkrat mi je astrologinja rekla, da sem se rodila z zlato žlico v ustih. Nekaj od tega bo tudi držalo.
Imamo firmo, ki sem jo sama postavila na noge, ko sem izgubila službo. Delala sem kot prekariat, dokler se ni usralo. Dobesedno, nekaj srečnih naključij, danes smo močna in stabilna, dobro stoječa firma.
Denar pa cenim, ga ne razmetavam. Tudi avti mi ne pomenijo dosti, sama imam preprost avto, mož ima boljšega. Radi vlagamo, tako da še več dobimo nazaj.
Si pa privoščimo tudi potovanja, kolikor nam čas dopušča (ne moremo za 1 mesec na potovanje, ker imamo tudi veliko živali doma in ovbveznosti v firmi). Za 1 -2 tedna pa gremo kam. Nekdo bo rekel, da denar ne osrečuje. Jaz pravim, da olajša marsikaj in da je življenje lepo, če ne rabiš gledati v lonec, kaj boš notri dal. In mene osebno nepremičnine ne otežujejo, ampak sem vesela, ko vidim kaj smo ustvarili.
Nisem pa škrt, predvsem sem donatorka društvom za pomoč živalim. Veliko pomagam živalim, veliko sem jih rešila s ceste.
Kako zgleda moja garderoba: povprečna, Mana style. Firme mi ne pomenijo veliko. Tudi otroci so preprosti, pridni v šoli in neproblematični, nobenega alkohola, travce, problemov… Pri nas ni noben prepotenten in to mi veliko pomeni.Otroka sta mi zelo v ponos, ker šele sedaj se zavedam, da sem nanju lahko ponosna.
Veliko doprinese kje si rojen v kakšnem okolju, družini, generacijsko. Zdaj če so bili tvoji predniki reveži imaš to miselnost dobesedno v telesu. Pomanjkanje, odrekanje, živčnost….to je dobesedno v podzavesti program, ki tvoje življenje pelje naprej, da doživljaš te občutke. Podzavest ti želi samo dobro. Ja žalostno kane. Najbolj realen pregovor je isti ptiči letijo skupaj.
Hja, izhajam iz tega, da denar nikoli ne zraste na drevesu in tudi pri meni ni 🙂
Služim ga že od 14. leta, ko se je že dalo delat preko študetskega servisa ( pred več 30 leti naprimer).
Pomemno je tudi, kako ti odnos do denarja prestavijo v najbolj pomembnih letih mladosti tvoji roditelji z lastnim zgledom.
Sedaj ga gre kar nekaj v sklad za starost ( ker želiva z možem živeti tak standard, kot ga imava sedaj, da ne bo treba životariti na stara leta, da ne bomo breme na hrbtu otrok, ker tudi midva nisva bila breme svojim staršem, da ne bo treba životariti), nekaj na stran za šolanje za otroke (naloženo v živlejnskih zavarovanjih, cca skupaj 100.000 eur bo premija ob izplačilu , prva polica bo izplačana čez pet let, par polic v roku 10ih let), če bo potrebno.
Ne zapravljam za neke statusne simbole, ker mi to ne pomeni nič.
Naša strast so potovanja – zadnjih 15 let. To pa; z užitkom in veseljem odkrivamo novo in neznano. Prej kot v rože, vrt, prčkarije okoli hiše, damo za potovanja.
Tudi otroci imajo v najstniških letih že odlično izoblikovan odnos do denarja ( očitno je dober zgled doma).
Še to: najine finance so skupne, ni to je moje, to pa tvoje. Funkcionira že več kot 20 let.
Še to: nimamonobenih kreditov, ne jaht, vikendov, dragih avtomobilov, dodatnih nepremičnin, ker tega preprosto ( zaenkrat) ne potrebujemo. Tudi zato ne, ker se ne maramo hoditi na dopust naprimer na eno in isto lokacijo, kjer srečuješ enen in iste obraze ( vikendica na morju napriemer). Nekaj sredstev je razpršenih v investicijah tudi drugače.
Vse je bilo pa ustvarjeno z lastnim znanjem in delom, nobene pomoči staršev, sorodnikov, tudi s krediti, ki pa so že odplačani 7 let.
Dejstva so taka: Več kot imate denarja, bolj se oklepate tuzemskega življenja – bolj vas je strah smrti.
Nekaj ljudi, ki jih poznam osebno, z dohodki 270- 400 evrov, se smrti, vsaj tako pravijo, sploh ne bojijo.
Ne poznam sicer nobenega bolj bogatega, veliko pa mi pove, da si je tisti ameriški fosil Rockefeller 7-krat dal presadititi srce, ker je:
1. Naivnež mislil, da bo večno
2. Ker se je patološko bal umreti
Tile bogati poleg tega tudi nimajo časa, ali pa namena, da bi se pred smrtjo spravili s tistimi, s katerimi so skregani, pa naj gre za partnerja, otroke, ali sosede.
In najbolj jih seveda boli kruto dejstvo, da ne bodo s seboj nesli prav nič.
In da jih bodo, mrtve, oblekli v črne papirnate copate, ki ne stanejo niti 10 evrov.
Dan prej pa so lokali šampanjec po 120 evrov steklenico…
Pravica = iskazica!