Je še kdo v isti situaciji?
Samski, brez otrok, nima sorodnikov oz. nima stikov s starši in ne bo od njih podedoval nič, z izobrazbo ampak brez službe za nedoločen čas, minimalnimi dohodki. Sem malo v strahu, kaj bo v prihodnje, da ne bi npr. zbolela, pa nimam nikogar ali pa podedovala od očeta dolgov. Nočem pa imet fanta, ker so ali luzerji in jaz moram zase poskrbet ali pa se ob njih počutim manjvredno, ker mi je pač nekaj stvari trenutno spodletelo, da praktično pri teh letih nimam nič. Pa sem imela, ampak so se zgodile nepredvidljive stvari.
Dejansko po pravici povedano, ni sicer vse tako črno, mene je samo strah. Npr. živim v najemu, ne pomeni pa, da sem v dolgovih, imam nekaj prišparano. Ne pa da bi si lahko kupila stanovanje. In ja, to pa delam in iščem rešitve, stalno. Saj to je pa tisti razlog, a sem sama tudi – ker kot da bi mi vsi šli na živce, ker ne razumejo in že samo ko vidim kako na lahko jemljejo stvari, mi gre na živce.