Želim, a se ne morem ustaliti..
Zdravo, sem fant star 34 let, ki pa je naravnan nekoliko drugače in sicer me še vedno kljub letom ne zanima resna zveza in družina. Zanimajo me predvsem dobra družba, hobiji, šport, žuri, potovanja itd.. Med tednom sicer delam v lastenm podjetju, ki ga imam že 10 let, za vikend pa žuram po klubih v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Londonu itd.. Obožujem tudi potovanja, zato se vsako leto odpravim razsokovati Azijo in Ameriko. Neizmerno rad odkrivam druge kulture, ljudi, kulinariko ipd.. Del poletja načeloma preživim ob morju in sicer na Ibizi ali v Miamiju, del zime pa v Švicarski Alpah..
Imam lastno stanovanje v LJ in sem brez kreditov, kljub vsemu pa na mesec zapravim več tisočakov za moj “lifestyle”. Vizualno mislim, da izgledam dobro, saj me dekleta vedno pohvalijo.. Sem športne postave, ker mi je bil šport vedno najboljše razvedrilo in sem ga vedno imel rad. Neke visoke formalne izobrazbe nimam, mislim pa, da sem kar načitan, ker veliko berem in se zanimam za marsikaj.. No mogoče pa se glede tega motim.
No, sedaj pa nastane porbelm in sicer glede deklet, resnih zvez, družine.. Imel sem več 10 deklet s katerimi pa sem po nekaj mesecih zvezo perkinil. Ja vem ja, prasec sem! Vedno ko postane preresno se avtomatsko branim s tem, da zvezo prekinem in se umaknem daleč stran. Vem da dekleta na ta način močno prizadenem in da pri tem tudi sam ne ostanem ravnudušen, ampak me skrbi, da bi se pač moral odreči mojemu lifestylu in se spremitni za 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}.. Ne vem če je to sploh možno in če si tega sploh resnično želim. Pač sem bolj aktivne in radovedne osebnosti in če bi mi nekdo vzel vse to, ne bi bil več to jaz; bil bi samo še senca sebe. Rad sem svoboden, brez dodatnih obveznosti, brez omejitev..
Kljub vsemu pa me zadnje mesece stiska v prish in me preganja v duši, saj bi se moral počasi ustaliti in si ustavriti družino. Trenutno sem v zvezi z 27 letnico, ki je res super dekle (lepa, izobražena, pametna, s svojo službo), ampak nekako vem, da jo bom na neki točki prizadel, ker bi me zaradi njenih lastnih obveznosti omejevala pri mojem lifestylu.. Vem, da se bo to zgodilo, ker se je že mnogokrat in vem, da si tega ne zasluži.. Imam jo rad in jo spoštujem, a ne morem se opreti hobijem, športu, zabavam, potovanjem.. Žal je želja po svobodi premočna.
Že več let se skušam ustaliti a se ne morem.. Vedno in vedno se ponavlja isti vzorec. Trga me v duši! Vse skupaj me že močno žre in si na nek način resnično želim da bi to dekle obdržal, ter si mogoče z njo v prihodnosti ustvaril družino. A po drugi strani me je strah, da bom ostal brez svobode, brez mojega življanja. Že zdaj vem, da bo želja po novih dogodivščina tudi tokrat zmagala.. Resnično me je strah, da se ne bom znal ustaliti pravi čas in bom nakoncu na stara leta ustal sam, brez ljubeče partnerice in otrok…
Torej.. zanimajo me vaša mnenja in kako vi gledata na moj problem. Ali sem izgubil življenjski kompas? Hvala!
PS: Prosim za diskurz na kulturnem nivoju in brez žalitev. Pa da ne boste takoj zašli z debato, da sem razvajen in bla bla.. Ves denar sem prigaral izključno sam, brez pomoči staršev!
Samo za vas gospod pametnjakovič.. Očitno ne veš, da ima beseda fant več kotacij.. Evo direktno iz SSKJ:
fant fànt fánta m, im. mn. fántje stil. fánti (ȁ á) 1. dorasel mlad moški, ki še ni poročen
http://bos.zrc-sazu.si/cgi/neva.exe?name=ssbsj&tch=14&expression=zs{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}3D15114
No toliko o tej tvoji dozorelosti..
Pa ne obremenjuj se s komentarji na MON-u, ker večina ti bo tukaj samo zavidala. Pač tvoje življenje so želje marsikoga.
Nihče ti ne more vsiliti nekega vzorca življenja. Izbral si si tako življenje kot ga živiš in ne vem zakaj bi moral to spremeniti. Mogoče najdeš sopotnico, ki bo tako naravnana kot ti ali pa se ji ne bo problem prilagoditi tvojemu slogu življenja, skratka ni treba, da zaradi tega ostaneš samski, če tega ne želiš. Ok, kopica otrok verjetno ne sodi v tak slog življenja, z enim otrokom se da pa že malo bolj prilagoditi, seveda, če si sploh želiš otrok. Nič ni narobe, važno je, da tebi ustreza in da veš konkretno kaj bi sploh rad. Deluješ malce zmedeno, prilagoditi se vse da, seveda, če je interes.
Najprej hvala obema, ker se držita teme…
Ja res je, zmeden sem, ker bi pač rad način življenja malo spremenil in si poskusil ustvariti družino, ampak ni tako enostavno kot se mogoče zdi..
Niti ni prijetno, ko na ulici srečaš prijatelje, znance in bivše sošolce z družinami.. Večina ima že po dva otroka, nekateri celo tri… In potem vedno znova tista vprašanja, kaj čakam, zakaj nimam žene in otrok itd.. Tudi doma vedno bolj vršijo pritisk in zato je pač stiska še nekoliko večja..
Dejansko me pač družba prepričuje, da je pač že skrajni čas, da si pač ustvarim družino in mislim, da ves ta pritisk ne bo naredil nič dobrega, ker moram do tega spoznanja priti sam..
Hvala!
Prosim, da tisti, ki napisanemu ne verjamete tudi ne komentirate.. Vem, da je nekaterim pač težko sprejeti, da imamo nekateri pod palcem malce več…
Kdor pač ne verjame ima vso pravico, da si pač ustvari lastno mnenje.. Če misliš, da se mi je pač vse skupaj sanjalo je to tvoj problem in ne moj.. Moj namen tukaj res ni, da vam bom dokazoval napsisano..
Kdor ne verjame, naj se pač potolaži s tem, da se mi je vse skupaj sanjalo… Upam, da vam bo potem lažje..
Hvala!
Jaz ti popolnoma verjamem in se mi zdi vse skupaj mozno.
Sicer pa se bojim, da na tem forumu ne bos dobil konkretnih odgovorov, ker ljudje mislijo, da vsi Slovenci delajo za 700€ in teden dopusta vsako leto.
Glede tvojega problema, pa misim da se prevec obremenjujes. Pocakaj se kako leto ali dve in te bo ze katera tako sezula, da se bos umiril. Pa srecno.
Ja, tudi jaz se bom ustavil pri fantu. Beseda ima res vec konotacij in kot vedno- besede je treba jemati v kontekstu. Razmisljam o tem in se sprasujem, zakaj je pisec raje izbral besedo fant, namesto besede moski, ki je pogosteje v rabi in v danem kontekstu tudi bolj primerna.
Je to morda verbalni nacin bega pred odgovornostjo? Z nekim boemskim zivljenjem ni nic narobe samo po sebi. Je pa zanimivo, da piscu svobodo predstavlja prav njegova jeca. Kajti ko nas nekaj po kolikor toliko lastni izbiri omejuje in se temu ne moremo upreti, potem je to odvisnost.
K temu napeljuje tudi predsodek, da bi predanost zenski zanj pomenila konec svobode. Avtor se torej ne postavi v vlogo tistega, ki zivi cudovito boemsko zivljenje v katerem se zlahka prepozna marsikatero dekle, pac pa izhaja iz predpostavke, zavedanja, da zenski nima kaj ponuditi na eni strani in jo hkrati jemlje kot omejujoc fsktor na drugi.
Torej, dragi moj fant… Glede na to, da jih stejes ze 34, mislim da je najbolje, da zivis zivljenje casanove se naprej. Svoje ujetosti/odvisnosti sam ne bos razresil, saj kot vsak drug fix tudi tvoj presneto pase. Poleg tega tvoj (navidezno) ni nevaren in seveda… ne prinasa trajnejse izpolnitve, temvec hlastanje za novim vedno znova in znova. Pa tudi zenska je zelo malo verjetno, da bi ti mogla pomagati, se manj pa v taksnih okoliscinah ziveti izpolnjujoce zivljenje. Jebiga, dragi moj fant… vse ima svojo ceno in ta ni nujno sorazmerna z vrednostjo.
Ko te obcutek nevrednosti pripelje do obupa pa pac joci. Resda naj bi fantje tega ne poceli, a ta omejitev velja zgolj za tiste, ki naj bi odrasli v moze, kar pa ni tvoje poslanstvo.
Samo za vas gospod pametnjakovič.. Očitno ne veš, da ima beseda fant več kotacij.. Evo direktno iz SSKJ:
fant fànt fánta m, im. mn. fántje stil. fánti (ȁ á) 1. dorasel mlad moški, ki še ni poročen
http://bos.zrc-sazu.si/cgi/neva.exe?name=ssbsj&tch=14&expression=zs{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}3D15114
No toliko o tej tvoji dozorelosti..
[/quote]
Oprosti, če bi bila samska, bi se v velikem loku izognila tipu, ki se na pragu srednjih let še vedno ima za fanta. Nisi več mladih, kmalu boš 35, nato se boš bližal že 40.
Sicer ti je pa fajn tako kot živiš, če ne bi že kaj spremenil. Edino mnenje in težačenje bližnjih te nervira.
Samo za vas gospod pametnjakovič.. Očitno ne veš, da ima beseda fant več kotacij.. Evo direktno iz SSKJ:
fant fànt fánta m, im. mn. fántje stil. fánti (ȁ á) 1. dorasel mlad moški, ki še ni poročen
http://bos.zrc-sazu.si/cgi/neva.exe?name=ssbsj&tch=14&expression=zs{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}3D15114
No toliko o tej tvoji dozorelosti..
[/quote]
Oprosti, če bi bila samska, bi se v velikem loku izognila tipu, ki se na pragu srednjih let še vedno ima za fanta. Nisi več mladih, kmalu boš 35, nato se boš bližal že 40.
Sicer ti je pa fajn tako kot živiš, če ne bi že kaj spremenil. Edino mnenje in težačenje bližnjih te nervira.
[/quote]
No slovar pravi drugače, kakšno pa je tvoje mnenje pa je praktično popolnoma nepomembno.. Najbolje, da predlagaš, da v SSKJ spremenijo konotacije..
Slovar slovenskega knjižnega jezika pravi, da ima prav, ker je pač neporočen
fant:
1. dorasel mlad moški, ki še ni poročen
3. moška oseba, ki je v ljubezenskem odnosu do dekleta
4. osebe moškega spola, ki jih družijo skupni interesi
http://bos.zrc-sazu.si/cgi/neva.exe?name=ssbsj&tch=14&expression=zs{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}3D15114
Predlagam, da se člani ansambla Fantje s Praprotna, ter Fantje z vseh vetrov, malo zamislijo nad početjem, te že končno odrastejo v prave moške. Čudim, se da imajo sploh žene, glede na to, da se kljub letom še vedno kličejo fantje. Res se predrzni, pa baje sploh niso edini. Sramota!
Skratka, občutek imaš, kot da MORAŠ spremeniti svoj način življenja, ki ti je všeč in te osrečuje – zaradi tega, ker družba to od tebe pričakuje??? Nikar ne podleži takim pritiskom. Veš, kaj vse družba (in družina) pričakuje? Poroko, zvestobo, umirjenost, 1,5 otroka, hišico z vrtom, mogoče psa na vrtu… Mar nisi dovolj samozavesten, da si dovoliš živeti tako kot tebi paše? Ker življenje je TVOJE, ni od družbe, ne od staršev in sorodnikov. To življenje, ki ga živiš, je samo tvoje in živi tako kot ti odgovarja.
Morda boš dobil kakšno podobno punco in bosta svet odkrivala skupaj. Skupaj potovala in žurala po velemestih. Zakaj pa ne? Ampak vsaki punci že na začetku povej, kakšen način življenja živiš in da se ne misliš spreminjati zaradi nikogar. Gotovo bo kakšna z veseljem ostala s tabo in ti bo družba (če jo boš rabil) v tvojem življenju.
Ne obremenjuj se toliko s tem, kaj bodo rekli in mislili drugi – saj nisi ena stara mamca tam nekje z vasi.
Skratka, občutek imaš, kot da MORAŠ spremeniti svoj način življenja, ki ti je všeč in te osrečuje – zaradi tega, ker družba to od tebe pričakuje??? Nikar ne podleži takim pritiskom. Veš, kaj vse družba (in družina) pričakuje? Poroko, zvestobo, umirjenost, 1,5 otroka, hišico z vrtom, mogoče psa na vrtu… Mar nisi dovolj samozavesten, da si dovoliš živeti tako kot tebi paše? Ker življenje je TVOJE, ni od družbe, ne od staršev in sorodnikov. To življenje, ki ga živiš, je samo tvoje in živi tako kot ti odgovarja.
Morda boš dobil kakšno podobno punco in bosta svet odkrivala skupaj. Skupaj potovala in žurala po velemestih. Zakaj pa ne? Ampak vsaki punci že na začetku povej, kakšen način življenja živiš in da se ne misliš spreminjati zaradi nikogar. Gotovo bo kakšna z veseljem ostala s tabo in ti bo družba (če jo boš rabil) v tvojem življenju.
Ne obremenjuj se toliko s tem, kaj bodo rekli in mislili drugi – saj nisi ena stara mamca tam nekje z vasi.
[/quote]
Se strinjam s tem. Ta prava ti bo podobna, po “zgodovini” in po željah glede potovanj, zabav in življenja na veliki nogi. Takrat se ne boš spraševal in se bal, kako naprej. Takrat bo šlo vse samo od sebe. Ne pa se podredit zaradi tega, ker okolica od tebe nekaj pričakuje, to se nikoli ne konča dobro…
Ne razmišljaj, imej jasno postavljen svoj cilj in se ti bo življenje samo od sebe pravilno postavilo. Srečno!