Zatežen foter
Jaz (37), sestra (30), obe univerzitetno izobraženi, obe z rednima dobrima službama, jaz živim v najemu 160 km od doma, sestra živi doma. Obe brez partnerjev, brez otrok. Mama stanja ne komentira, foter pa non stop samo teži.
-da sva si zavozili življenje;
-da iz naju nič ni;
-da naj si pogledava kaj so drugi dosegli pri najinih letih (lastne hiše, poroke, otroci);
-želi diktirati kaj bova čez vikend počeli (pospravljanje hiše, kuhanje, urejanje vrta in okolice);
-sponaša, da samo hodiva naokoli in se nimava nobenega namena ustaliti;
.skratka eno samo teženje in budalaštine.
Vbistvu sva bili že obe na tem, da ga popolnoma izločiva iz lastnega življenja in prekineva stike z njim….vendar je tu še mama, ki ima zadnje čase hude zdravstvene težave, zaradi česar sestra še ostaja doma, jaz pa se večino vikendov vračam domov na obisk.
Na kak način naj utišava tečnega fotra in mu dopoveva, da naju njegovo mnenje prav nič ne zanima, da naj nama neha težiti in naju primerjati z drugimi, ter da naj se briga zase in za svoje življenje??
Sva že lepo povedali, smo se že glasno prepirali…potem je kak mesec boljše, pa zopet jovo na novo.
iz družinskih vzorcev izhaja, da je nekaj šlo fajn narobe, da obe ostajata samski, z neurejenim odnosom do staršev.
kakorkoli… ti se lahko sekiraš zaradi tega, kaj foter gobezda, ali pa ne. fotra ne boš spremenila, spremeniš lahko zgolj in samo sebe. lahko pa naslednjih 50 let delaš na tem, kako boš fotra naredila drugačnega.
ukvarjaj se sama s sabo. foter ima svoj film v glavi in živi svoje trpljenje
Podrli sta mu sanje pa po slovensko pac sosede gleda in drugi se lahko hvalijo, on pa misli, da se pac ne more.
Ni vajin problem.
Vajin problem je njegovo lajanje. Ce pomaga prepir 1x na mesec, da je potem cel mesec mir, se bosta pac 12x na leto spicli z njim.
Kdaj bo koncno dojel in razumel? Ko bo njemu svanilo ali pa pac nikoli.
Se opravicujem, ker nisem bolj prijazna. Realnost je zal taka. Za nekatere starse nisi nikoli dovolj dober, a zivljenje je pac tvoje. Na silo nekaj pocet, da jih zadovoljis, pac ne gre.
Morda poizkusi s pristopom “midve te imava radi kakrsen si” in se ponavljajta kot papigi na vse kar bo rekel. Nic razglabljanj, nic opravicevanj. Morda bo to bolje kot 12x na leto se skregat. Kdo ve.
Pa srecno!
Staršem se čas izteka, starajo se in se zavedajo svoje minljivosti. Za svoje otroke si želijo, da so srečni in oni si srečo predstavljajo z družino.
Druga stvar je spet iztekanje življenja in zavedanje, da jih jutri ne bo več, torej jih skrbi, da bo njihov otrok ostal sam samcat na tem svetu, brez partnerja in brez družine.
In tretje, želijo si vnukov, ker otroci prinesejo starim ljudem življenje.
To je torej pomembno njim, vama s sestro, ki sta v drugem starostnem obdobju, pa so pomembne druge stvari.
Tako je ja…skozi poslušava….ta in ta je imel ta mesec poroko, ta in ta je že 3x dedek, ta in ta je bil danes na krstu, ker ga je sin povabil, ta in ta je bil predvčerajšnjim na družinskem pikniku pri sinu (karikiram…ampak na tak način daje primerjave). Moja potovanja so mu stran vržen denar in čas, sponaša deževno popoldne preležano na kavču, vedno nama govori, da ne veva kaj naj sami s sabo…..skratka nemogoče je z njim sploh komunicirati. Za vse je najbolj pameten na svetu. Noben ne zna zapreti vrat, noben ne zna pravilno zložiti posode v pomivalni stroj, nihče ne zna pravilno zlikati njegovih srajc….eno samo najedanje.
Po svoje “fotra” razumem. “Deklica” pri 37 bi si res že lahko ustvarila družino. Če ji ni za fante magari z drugo deklico. In res je “zadnji čas” za otroke. Čez 5, 10 let bo (pre)pozno.
Seveda lahko v današnjih časih vsak živi “po svoje”, a resnično čudi da je ideal čedalje večih “življenje zase”. Ali se potem na stara leta ne sprašujejo ali so kaj zamudili (kljub dobri materalni situiranosti in prepotovanem celotnem svetu)?
Avtorica, svojo srečo s sestro iščeta na popolnoma napačnem koncu, ter na popolnoma napačen način. Zato je tudi logično da sta obe samski, ker se od roditeljev nista naučili popolnoma nič vrednega za lajf. Ne prepoznata niti oblik nasilja, zato obsojata “tečnega” fotra kot posledico, ne doumeta pa vzrokov zakaj je tečen. Povem vama, da zaradi izsiljevalske matere, njegove žene. Njun (partnerski) odnos je popolnoma na psu, je samo ekonomska skupnost temelječa na izsiljevanju.
Kajti če temu ne bi bilo tako, bi tudi onadva doumela bistveno razliko med roditeljstvom in starševanjem in posledično vama s sestro v dejanjih pokazala kako se svobodno živi.
Bejšta vstran, predvsem od mame, če hočeta kdajkoli imeti osrečujoče partnerstvo, ki terja tudi odgovornost. Prvo to, doumeti kaj so nas roditelji naučili; ali so-delovati ali izsiljevati…
Moje mnenje je, pa sem srečno poročena že skoraj četrt stoletja in imam otroke, da je neprimerno bolje bit samski kot pa v slabi zvezi. Na silo pač ne gre, a ne?
Očetu asertivno povejta, da se o tem ne bosta pogovarjali, se obrnita na peti in pojdita iz sobe. Uboga tvoja sestra, ki mora živeti doma.
Obnese se tudi tehnika po principu nenasilne komunikacije (preverila) in sicer gre tako:
1. Pustiš očeta govoriti dokler se ne ‘upeha’ oz. ga prekineš, ko ga res ne moreš več poslušati.
2. V nekaj stavkih obnoviš, kar je povedal.
3. Ga prosiš, naj te posluša brez ugovarjanja in mu pripoveduješ kako si se ob povedanem počutila (uporabiš čim večjo paleto čustev npr. žalostna, frustrirana, neljubljena, zatrta, nerazumljena, podcenjena, kot da nimaš pravega, ljubečega očeta …).
Ta ‘metoda’ ima dva izzida – včasih res prisluhnejo ali pa sami zamenjajo temo na nekaj nevtralnega. Preverjeno deluje pri tipu ljudi, ki gonijo svoj prav, ki ne znajo poslušat in ki jih figo briga, kako se drugi počutijo ob njihovih besedah. Ko govoriš, govori čimbolj umirjeno, asertivno.
Brez zamere, samo v razmislek – ali si kdaj razmišljala, da sta s sestro mogoče samski zato, ker imata očeta tirana? Ker poznam par žensk, ki so samske ali pa v zvezi, a ne živijo skupaj s partnerjem oz. se tega bojijo ali ne morejo tako funkcionirati.
Zre se,kaj je naredil narobe,da nobena od njunih hcerk 30+ let nima druzine.Prav ima,ker da nobeni ni uspelo ustvariti druzine,ni zgolj nakljucje.In ja,razumem ga,ko pravi,da sta zavozili zivljenje.Sploh ti,z 37. leti.Stara si ze.Kariera?Izobrazba?Tudi jaz imam to dvoje+top in zahtevno sluzbo,pa se nisem zadovoljila s tem.Sem porocena,mamica,lastnica nepremicnine(iz nic,brez pomoci drugih).Srecna.Oce icitno cuti,da vidve nista.Nekje sta zafurali,prav ima!
Če ima mama bolzen, ki je psihosomatskega izvora (npr. težave s srcem), je verjetno zbolela zaradi očetovega dolgoletnega toksičnega vpliva in bi bilo tudi zanjo bolje, če bi lahko živela drugje (kar je malo verjetno, sicer). Kako se pa mama in oče razumeta? Mu je mama podrejena (tiha in ustrežljiva)?
Fotr non stop teži, ker je mama tiho.Tako sitnobo bi bilo treba utišati, če pa ne gre, bi morala mama že zdavnaj stran od njega.
Predvidevam, da je tečen že vse življenje.In ker vidve s sestro mislita, da so vsi moški tako zateženi, si nista dobili partnerjev.
Ja tudi mama ima prste vmes, ker se prav nič – ampak prav nič ne potegne za vaju.
Kaj še vedno misli, da je moški glava družine in mora biti tako, kot reče on?
Kaj pa je moški kaj takega pojedel, da je več vreden kot ženska?
Ti premores hudo luciden um. In to kar tako, iz tako malo podatkov.
[/quote]
Bog se usmili, kje so vama kaki argumenti za vajine ti trditve?
Pišem kar pišem zato, ker sem v življenju večinoma hodila po brezpotjih za katere se večina niti predstavljati ne znate kakšna vsa obstajajo, posledično znam iz malo podatkov izluščiti bistvene, ki so odločilne za določitev posledic in vzrokov. Žal se v največji večini ne zmotim bistveno. Ti sodb tretji osebi sem že tako navajena, da jih lahko v debati z drugo osebo izkoristim kot potrditev, da imam prav.
Kajti če temu ne bi bilo tako, potem bi vidva (lahko) dala avtorici argumente zakaj nimam prav.
Medsebojni odnosi so izredno preprosti, le večina se lastnim lažem samemu sebi ne boste za nič na svetu odpovedali…
Tako je tudi z avtorico in njeno sestro…
Kajti če temu ne bi bilo tako, potem bi dve odrasli ženski že bili v svojih partnerstvih in se brigale za to.