Zmaj na grbih, zastavah in kipih
Opazujem, da se ZMAJ veliko pojavlja na grbih, zastavah, ter nosi imena mostov (zmajski most), ter njegova podoba v obliki kipa krasi tudi našo prestolnico, kot tudi glavni trg v Celovcu.
Zanima me zakaj se “simbol” ZMAJA, ki naj bi bil pravljično/mitološko bitje pojavlja tako pogosto v okolju, ter so po njemu imenovani mostovi, trgi …
Saj vendar zmaji niso nikoli v resnici obstajali, razen v pravljicah in mitih?
Kdo ve kaj več o tem?
Hvala.
So bili ‘zmaji’, dinozavri…so včasih verjetno našli kakšne fosilizirane kosti in so mislili, da so pač adžaje…
poleg tega so se tudi v srednjem veku in prej recimo, srečali z zmaji, sicer ne v evropi ampak ko so hodili malce tam okol Egipta pa te fore…
samo da se teh zmajem danes reče krokodili…in kak res velik recimo 6 metrski krokodil je že kar žival…pa še nekaj naredi svoje strah in zgodba se malce napihne, pa je…
pač sveti Jurij je fental krokodila
To je lintver, ki ima več imen, od kraja do kraja se razlikujejo. Nima pa nobene zveze z dinozavri, tole mitološko izročilo.
Sv. Jurij pa fentuje kačo (zmaja), kar simbolizira krščansko (kao) zmago nad poganstvom. A krščanstvo je tako revno, da še simboliko ki jo nakrade drugim, vzame izven konteksta.
Nekateri smo dovolj da vpišemo v google.
Wikipedia takole navaja :
Ljubljanski zmaj pravljično izvira iz legende o Jazonu in argonavtih. V davnini je grški junak Jazon s tovariši Argonavti kralju Kolhide ob Črnem morju ukradel zlato runo; kožo zlatega ovna. Na ladji Argo so bežali pred zasledovalci in zašli v ustje reke Donave, namesto da bi krenili na jug proti Egejskemu morju in rodni Grčiji. Poti nazaj ni bilo, zato so pluli dalje po Donavi, Savi in nato po Ljubljanici. Blizu izvira Ljubljanice so se morali ustaviti in prezimiti. Spomladi so ladjo Argo razstavili na dele in jo na ramenih prenesli do obale Jadranskega morja, jo tam spet sestavili ter potovali naprej. Po legendi so pred prihodom do današnje Vrhnike pri Ljubljani so argonavti naleteli na veliko jezero in barje ob njem. Tam je živela grozovita močvirska pošast, ki jo je Jazon po junaškem boju ubil. Pošast naj bi bila ljubljanski zmaj. Pravijo, da naj bi bil Jazon tudi prvi Ljubljančan. Izmislili so si tudi posebno štetje od Jazonovega obiska naprej.
Bolj realni različici zgodbe o zmaju sta dve. Po prvi naj bi ga povzeli po sredjeveškem viteškem svetniku sv. Juriju, ki je zavetnik grajske kapele. Jurij na freskah ali v kipih pogosto stoji ali jezdi in s kopjem ubija zmaja (enak simbol imajo na Ptuju, v Šentjurju ali v Piranu). Zmaj v legendi o sv. Juriju predstavlja staro verovanje prednikov, ki ga nova, semitska vera – krščanstvo – premaga. Grajski grič je bil v antiki svet kraj, kjer so nosilci kulture žarnih grobišč imeli svojo utrdbo in častili svojega boga. Ko so v srednjem veku postavili temelje današnjega gradu, so hoteli tudi simbolno premagati starodavna verovanja, zato so tudi posvetili grajsko kapelo sv. Juriju. Zmaj je sicer v slovanski mitologiji ponazarjal boga Velesa, nasprotnika Peruna, vrhovnega slovanskega boga. V slovanski religiji je bil Perun po navadi čaščen na hribu, Veles pa niže, po navadi blizu tržnice.
S prvo razlago je povezana tudi druga, da se je zmaj razvil iz dekoracije na srednjeveškem mestnem grbu, ki je najprej predstavljal le mestno obzidje ali mestna vrata. Drobna žival, narejena kot okras nad grbom, se je v baroku preselila v grb in prerasla stolp in ostalo simboliko v 19. in zlasti v 20. stoletju. Zmaj je bil upodobljen kot del grba na številnih stavbah, ki so v lasti mesta, po drugi svetovni vojni so ga uporabljala različna podjetja, od etiket za steklenice piva, za ime tovarne baterij ali za nagrado za modne dosežke. Upodobili so ga celo na škatlici znamenitih ljubljanskih cigaret Filter 57. Zmaj se uveljavlja kot simbol športnih klubov, kot maskota in spominek. Je popularen junak pravljic in pesmic.
Zmaji so dinozavri. Ko so ljudje naleteli na njihova fosilizirana okosja, so si po svoje predstavljali, kaksni so bili, ko so bili se zivi. Znanja niso imeli, zato je pa domisljija delovala na polno. In kot pri igri telefoncki ali pri opravljanju je vsaka generacija dodala kaj novega in tako so nastali miti. Vsi miti, vkljucno zgodbe z zmaji, temeljijo na konkretnih stvareh in pojavih v naravi, ki jih je takratni preprosti clovek interpretiral po svoje.
Zmaji so, globalna, internacionalna zadeva, odmev mitloške pradavnine. Malo da ne vsak kraj ima svoje pripovedi o zmajih, lintvernih, letečih kačah, pa je bilo res toliko fosiliziranih okostil dinozavrov najdenih že v pamtiveku, odkar izvirajo vse te zgodbe in legende, da bi to botrovalu nastanku teh zgodb? Že arheološko / geološko tole pade na celi črti, mi je res žal a vzroke za nastanke mite o zmajih bo treba pa iskati vse kje drugje kakor pri fosiliziranih dinozavrih.
Ti se pa nisi kaj dosti poglabljal/-a v mitološka izročila naše in drugih dežel, kajne? 🙂
[/quote]
Pravzaprav me svetovne mitologije kar dosti zanimajo. Imam 2 knjigi o njih. In prvic sem videla kitajski zmajev ples tam nekje okoli leta 1980. Zanima me pa tudi geologija in paleontologija, ki sem jo imela eno leto na faksu. Vsaka stvar ima svoj zato in vsako mitoloska zgodba ima izvor v reali. Ce clovek nima znanja, si bo pac izmislil neko zgodbo, da si bo tako razlozil naravne pojave. Indijanci naprimer pravijo, na primer, da so reinkarnirane zivali. Je ta mit o reinkarnaciji reala? Ni, ampak oni to verjamejo, ker so si po svoje razlagali smrt in zivljenje in ker so bili tesno povezani z naravo. Ali ples za dez, ki so ga plesali Creeji na ameriskih prerijah k bogu dezja. Isto. Isti proces. V semiaridni preriji ni bilo dezja, takoj na drugi strani skalnatega gorovja ga je bilo obilo. In ti preprosti ljudje so si razlagali, da obstoja bog, ki jim bo prinesel dez, ce mu bodo dali darila in mu plesali prosnjo za dez. Isti princip razvoja mitov velja po vsem svetu. Ce nekdo verjame v nek mit, to ne pomeni, da je mit resnicna stvar, je le del verovanja tega cloveka, ki pa z znanstvenimi razlagami naravnih pojavov nima nic skupnega. Je le razlaga iz casa, ko znanost se ni bila razvita.
Ti se pa nisi kaj dosti poglabljal/-a v mitološka izročila naše in drugih dežel, kajne? 🙂
[/quote]
Pravzaprav me svetovne mitologije kar dosti zanimajo. Imam 2 knjigi o njih. In prvic sem videla kitajski zmajev ples tam nekje okoli leta 1980. Zanima me pa tudi geologija in paleontologija, ki sem jo imela eno leto na faksu. Vsaka stvar ima svoj zato in vsako mitoloska zgodba ima izvor v reali. Ce clovek nima znanja, si bo pac izmislil neko zgodbo, da si bo tako razlozil naravne pojave. Indijanci naprimer pravijo, na primer, da so reinkarnirane zivali. Je ta mit o reinkarnaciji reala? Ni, ampak oni to verjamejo, ker so si po svoje razlagali smrt in zivljenje in ker so bili tesno povezani z naravo. Ali ples za dez, ki so ga plesali Creeji na ameriskih prerijah k bogu dezja. Isto. Isti proces. V semiaridni preriji ni bilo dezja, takoj na drugi strani skalnatega gorovja ga je bilo obilo. In ti preprosti ljudje so si razlagali, da obstoja bog, ki jim bo prinesel dez, ce mu bodo dali darila in mu plesali prosnjo za dez. Isti princip razvoja mitov velja po vsem svetu. Ce nekdo verjame v nek mit, to ne pomeni, da je mit resnicna stvar, je le del verovanja tega cloveka, ki pa z znanstvenimi razlagami naravnih pojavov nima nic skupnega. Je le razlaga iz casa, ko znanost se ni bila razvita.
[/quote]
Nisem nikjer zapisal da so bili zmaji kakršne si zamišljamo danes, resnična stvar, le da za korenine nastankov legend le teh ne gre iskati v fosiliziranih ostalinah dinozavrov. Se bojim da tako enostavno vendarle ni 🙂
Kaj pa naša, slovenska mitologija, da ne rečem duhovna zapuščina, ta ti je taisto zanimiva?
Več kot očitno so zmaji imeli velik vpliv (?) na ljudi po vsem svetu, ker so upodobljeni na različnih stvareh in v kitajskem horoskopu celo obstaja zmajevo leto.
Jaz menim, da ne more imeti mitološko bitje tako močan vpliv na ljudi, ampak je očitno v ozadju kaj večjega?
Kaj meniš?
[/quote]
V naših hribih bi morali o tem povprašati tiste kosce, ki so nekdaj še kosili danes že davno zaraščene, strme in nedostopne snežeti. Bi znali marsikaj povedati, bolj kakor jaz.
Pravzaprav me svetovne mitologije kar dosti zanimajo. Imam 2 knjigi o njih. In prvic sem videla kitajski zmajev ples tam nekje okoli leta 1980. Zanima me pa tudi geologija in paleontologija, ki sem jo imela eno leto na faksu. Vsaka stvar ima svoj zato in vsako mitoloska zgodba ima izvor v reali. Ce clovek nima znanja, si bo pac izmislil neko zgodbo, da si bo tako razlozil naravne pojave. Indijanci naprimer pravijo, na primer, da so reinkarnirane zivali. Je ta mit o reinkarnaciji reala? Ni, ampak oni to verjamejo, ker so si po svoje razlagali smrt in zivljenje in ker so bili tesno povezani z naravo. Ali ples za dez, ki so ga plesali Creeji na ameriskih prerijah k bogu dezja. Isto. Isti proces. V semiaridni preriji ni bilo dezja, takoj na drugi strani skalnatega gorovja ga je bilo obilo. In ti preprosti ljudje so si razlagali, da obstoja bog, ki jim bo prinesel dez, ce mu bodo dali darila in mu plesali prosnjo za dez. Isti princip razvoja mitov velja po vsem svetu. Ce nekdo verjame v nek mit, to ne pomeni, da je mit resnicna stvar, je le del verovanja tega cloveka, ki pa z znanstvenimi razlagami naravnih pojavov nima nic skupnega. Je le razlaga iz casa, ko znanost se ni bila razvita.
[/quote]
Nisem nikjer zapisal da so bili zmaji kakršne si zamišljamo danes, resnična stvar, le da za korenine nastankov legend le teh ne gre iskati v fosiliziranih ostalinah dinozavrov. Se bojim da tako enostavno vendarle ni 🙂
Kaj pa naša, slovenska mitologija, da ne rečem duhovna zapuščina, ta ti je taisto zanimiva?
[/quote]
Dosti stvari je veliko bolj preprostih, kot si jih predstavljamo. Poglej, recimo, pterodaktila. Ravno pravi dinozavercek s krili za mit o zmaju. Potrebujes le malo domisljije in zgodba se rodi. Zmaj ima vse elemente pterodaktila, od gobca do repa. Ali pa kak stegozaver. Linija trikotnih plosc na hrbtu, ki bi jo zlahka videli kot zametek kril. Dodaj stike med plemeni tistega casa in zgodba se seli, spreminja, in se ji dodaja, enako kot opravljivke v vsaki naslednji fazi dodajo kak nov socen element.
Tudi slovenska mitologija me zanima, ker je nasa, avtohtona. A nimam kaj dosti dostopa do nje in na zalost se o njej ve premalo, ker manjka pismenih podatkov. Kot razbiram, ves ti veliko o severno primorskih verovanjih. In o neki kaci. Zanimivo bi bilo vedeti, ce gre mit o kaci dovolj dalec v zgodovino, da bi obstojala kaksna posredna povezava z asuro Svarbano iz indijske mitologije.