sicer nisva poročena, živiva z dvema otrokoma v hiši , oba sva 50{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} lastnika hiše..stvari so šle tako, da ni več za bit skupaj..otroka že vse vesta..ampak on (partner)ne bi šel iz hiše..OK, razumem, je lastnik polovice, ampak kaj naj grem jaz z dvema otrokoma ven v najeto stanovanje ali kaj, verjetno je njemu lažje..vsi v isti bajti na tak način pa tudi ne moremo živet..
ne jaz, ne on nimava novih simpatij..
imava še sicer stanovanje, ki se oddaja, oba sva lastnika..sem mu rekla, naj da podnajemnike ven in gre tja..pa ni za to.

Za take stvari so že davno izumili sodišča.
Pa kaj on hoče, pa kaj ti hočeš ni edino merodajno, temveč se naredi tako, kot je prav.

Najbolje se je obrnit na sodšče. Vsak dobi delež svoje polovice in začne na novo.

Pa otroke si tudi že kar preliminarno k sebi pripisala. To ne bo olajševalna okoliščina.

Otroci skoraj redno pristanejo pri mamici!

Imata idealno situacijo: otroci ostanejo v hiši, najemniki gredo iz stanovanja ven, vidva se tedensko ali na 14 dni (kot se dogovorita) izmenično selita iz stanovanja v hišo. Tako otroci doživijo še najmanj travme in vidva najmanj materialne škode.

Tako bi naredila jaz, če bi se ločila. Tudi če najemniškega stanovanja ne bi imela, je še vedno ceneje, da dva za enega plačujeta najemnino, pa otroci se ne selijo, pač pa starši, ki so zakuhali sranje…

Še dobro da nisi sodnica!

Kdo pa pravi, da je selitev neka kazen za otroke?

Jaz tudi nebi sla ven. Ce je pol moje je moje. Vzemi kredit, ga izplacaj in urejeno…

Še dobro da nisi sodnica!
[/quote]

Zakaj? Do otrok je to sigurno najbolj pošteno. Ostanejo v domačem okolju, prihranjeno jim je selitveno sranje, privajanje na novo okolico, tudi drugih partnerjev bo verjetno v “starem” okolju manj kot v novem: za oba partnerja pa je to verjetno cenovno dosti ugodna situacija.

In kaj je tebe zmotilo v mojem predlogu?

Itak sama ne boš mogla vzdrževati hiše niti denarno niti fizično zato te res ne zastopim zakaj za vsako ceno hočeš ostati v hiši? Prodajta vso skupno lastnino in začnita z nova.

Po mojem on isto pravi.

Prodata hišo, prodata drugo stanovanje (če je res moralno in pravno oboje od vsakega približno pol), si razdelita denar, začneta vsak na novo na novi lokaciji. Pa ni nobene zamere okrog tega, kdo je kje ostal.

Drugače pa solastnik lahko zmeraj zahteva, da sodišče odredi prodajo, če drugi solastnik nagaja. Lahko pa seveda tudi začne prodajat svojo polovico, spusti par kupcev na ogled, pa si potem drugi lastnik morda tusi premisli glede nagajanja. Bistvo je, da se vse skupaj ne vleče v neskončnost, ker to je najhujše, ne pa selitev.

Druga plat – pusti ga, naj bo v hiši (polovica vrednosti je še vedno tvoja), odseli se v stanovanje – in mu v hiši pusti še otroka.
Naj hodita k tebi na obiske v stanovanje.

Kaj pa otroka pravita in koliko sta stara?

to je super … otroci niso nič krivi, zakaj bi se selili, naj se selita stara dva vsak teden 🙂

to je super … otroci niso nič krivi, zakaj bi se selili, naj se selita stara dva vsak teden 🙂
[/quote]
Resno dvomim, da je to dobra ideja. Kot sem že zgoraj napisala, selitev v drug kraj ni nujno nekaj slabega za otroka. Odvisno, koliko je star. Moji so bili najstniki in so bili navdušeni, da se selijo iz saj-veste-kako-se-reče v mesto.

Drugič: za vse je dobro, če starša čimprej prebolita in gresta naprej vsak po svoje s svojim življenjem. Tale zgornja ideja pa pomeni, da bosta spala v isti postelji, kuhala z isto posodo, sedela na istem stranišču kot bivši partner, prej ali slej pa še novi partner od tega. Ali partnerka. Pa to se mora zmešat tistemu, ki je še sam in ni prebolel. Kako se bo uprl skušnjavi, da izvleče vse podrobnosti iz otrok, pa da ne pokomentira vsake smeti na tleh in vsake narobe postavljene skodelice, ki jo je bivši pustil za seboj. In da ti bivši partner brska po perilu in išče sledi kajvemčesa … Pa da pride nova partnerka v spalnico v posteljo, ki je še topla od bivše žene, v omarah je njeno perilo, briše se z isto brisačo, se izogiba njeni krtački v kopalnici … In potem se tudi novi partnerji po možnosti selijo skupaj s starimi in če nimajo vsi skupaj res dvestoprocentno vsega pošlihtanega v glavi, kako mislite, da se to odraža na otrocih?

Podpis pod tole. Ne razumem, da ljudje tako komplicirajo pri tako preprostih stvareh. In izgubljajo dragoceno življenje – ki je samo eno in vsak dan, ki ga preživiš v takih odnosih je dan vržen proč!

A poveš najprej bolj natančno, zakaj vsi v isti bajti na tak način pa tudi ne moremo živet. Kaj TOČNO te moti in zakaj točno se ne da živeti?
Kot vidiš pri odgovorih, pri takihle nedoločnih, meglenih izjavah začne domišljija delati na polno, in vsak v svoj rog trobi, tako kot vsak berač svojo malho hvali 😉
Povej – in to najprej sama sebi -, kaj TOČNO te moti. In potem se lahko še vprašaš, zakaj TOČNO si s tem daješ opravka. Potem se bo dalo bolje razpravljati.

Avtorica zamisli se malo.Saj nisi angleška kraljica.Jaz ,če bi bil tvoj mož bi te nagnal v božjo mater.Človeka ,ki je lastnik hiše teraš ven a si ti sploh normalna,mislim,da si prfuknjena sto na uro.Sram te bodi baba egoistična.Moški naj bi zaradi tvojih mušic v betici spal v parku ma klopi.Jebemti svašta pička rodi.

Ina uakaj se ti ne izseliš?

Kje piše, da je on lastnik?

Kje piše, da je on lastnik?
[/quote]
Pipe da sta 50,50 lastnika oba

oba sva 50{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} lastnika hiše

Baba terala iz moje hiše,ki sem jo sam delal,jo zrežem na koščke.

to je super … otroci niso nič krivi, zakaj bi se selili, naj se selita stara dva vsak teden 🙂
[/quote]
Resno dvomim, da je to dobra ideja. Kot sem že zgoraj napisala, selitev v drug kraj ni nujno nekaj slabega za otroka. Odvisno, koliko je star. Moji so bili najstniki in so bili navdušeni, da se selijo iz saj-veste-kako-se-reče v mesto.

Drugič: za vse je dobro, če starša čimprej prebolita in gresta naprej vsak po svoje s svojim življenjem. Tale zgornja ideja pa pomeni, da bosta spala v isti postelji, kuhala z isto posodo, sedela na istem stranišču kot bivši partner, prej ali slej pa še novi partner od tega. Ali partnerka. Pa to se mora zmešat tistemu, ki je še sam in ni prebolel. Kako se bo uprl skušnjavi, da izvleče vse podrobnosti iz otrok, pa da ne pokomentira vsake smeti na tleh in vsake narobe postavljene skodelice, ki jo je bivši pustil za seboj. In da ti bivši partner brska po perilu in išče sledi kajvemčesa … Pa da pride nova partnerka v spalnico v posteljo, ki je še topla od bivše žene, v omarah je njeno perilo, briše se z isto brisačo, se izogiba njeni krtački v kopalnici … In potem se tudi novi partnerji po možnosti selijo skupaj s starimi in če nimajo vsi skupaj res dvestoprocentno vsega pošlihtanega v glavi, kako mislite, da se to odraža na otrocih?
[/quote]

Edini, ki v tej zgodbi nasrkajo so itak otroci. Dom je tam, kjer imaš svoje drage. Po tvoji verziji imajo otroci čez noč dva doma. Oz.nobenega.
Ampak glavno, da tastarega ne bo motila zobna šćetka od novega ljubimca (spol ni pomemben).