Koliko stisnit birmancu?
Kaj naj mu stisne, plača kosilo a se zezate, to naj plačajo starši sicer pa naj ne gre k birmi če mislijo to prevaliti na tuja ramena, denar zakaj že, veseli naj bodo da hočeš biti birmancu boter, saj to je božji blagoslov, dajte ga srat, NIČ! mORDA KAKŠNO KNJIGO S POSVETILOM, vse ostalo je računica!
Če imate 3000+ plače (in birmančevi starši podobno), in ste si tudi sicer blizu, je 50€ smešno malo, če pa ste na minimalcu je pa to morda celo preveč.
Knjige – načeloma da, a verjamem da je kako Sveto pismo v takih primerih povsem stran vržen denar (ga birmanec nikoli v življenju “ne povoha”).
Morda je problem, da se pozneje pred vsemi gosti derila pogledajo in “objavijo” zneski. Osebno sem za to, da zneski ostanejo med birmancem in darovalcem.
Če imate 3000+ plače (in birmančevi starši podobno), in ste si tudi sicer blizu, je 50€ smešno malo, če pa ste na minimalcu je pa to morda celo preveč …
Se zelo strinjam, univerzalnega “cenika” za življenjske dogodke, iz katerega je naša plehka in potrošniško naravnana družba naredila biznis, ne more biti.
Strošek 50, 200, 500, celo 5000 je zelo različen za tiste na socialki/minimalcu in za tiste 10.000+. Naj npr. birmanec/nevesta/abrahamovec iz familije, ki ima dohodke 5.000+, od botre/priče/povabljenca na socialki/minimalcu, pričakuje, da bo le-ta dal polovico ali kar cel mesečni dohodek za sponzoriranje njegovega preseravanja?
res ne vem, kaj je otrok takega naredil, da bi mu morali dajati nek silni denar, ker je šel k birmi. po možnosti je to tud zadnji dan, ko je sploh stopil skozi cerkvena vrata. familija pa verna ravno toliko, kot se spodobi oz. ker kaj bi pa sicer žlahta/sosedje rekli, če naš ne bi šel k birmi. pa čeprav vsem dol visi.
tako da moje stališče: 50 več kot zadostuje, če ste navadni povabljenec. če ste boter, se pa s starši pogovorite kako in kaj.
Odvisno, za kaj je šel k birmi. Če je šel k birmi, ker mora in ker bo doil “megastična darila”, bo 500 € verjetno že kar drobiž. Če je zadaj kak drug razlog, bo tudi knjiga, posvetilo in druženje z bližnjimi dovolj dobro darilo. So pa bili lani vsi, ki so dobili kaj manj od skuterja “čudaki” – mi smo bili z veseljem med njimi! Med čudaki, namreč.
Navadni povabljenec naj da 50 evrov? Če jih je veliko si bo lahko že kar avto kupil. Tole preseravanje z birmo je šlo prek meje. Zame je to lep običaj, pa nisem ravno verna, toda sedaj to pomeni samo denar. Vem, da sem jaz dobila verižico , pa uro in sveto pismo. Žal mi je bilo vse ukradeno, drugače bi mi bil pa to lep spomin na mojo botro.
Še dobro da vem koliko se pričakuje, sedaj sem sigurna, da na birmo ne bom šla nikoli. Tega potrošništva ne podpiram.
Tega pa ne razumem- Sveto pismo bi ja moralo biti za birmanca najdragocenejše darilo, kar jih obstaja – ta rekoč sveti gral…, v kolikor bi naj mu več pomenile materialne stvari, gnar,…, ali ni potem to malo skregano z uradnim stališčem inštitucije, kjer bo naredil zaključni izpit?
Lp[/quote]
Drži ;), ampak vsaj za generacijo kakšno desetletje nazaj v kar veliki soseski upam trdit, da ni bilo nobenega, ki ne bi upošteval: vse za dober biznis, vse za dober dnar. Tudi izbira botrov je bila izbrana v tem stilu. Zanimivo, da so v vsaki žlahtveni skupnosti najbolj primerni za funkcijo botra ravno najpremožnejši 🙂
Leta nazaj sem bila pri birmi. Botra je bila stričeva žena, za darilo sem dobila verižico z obeskom in toaletni kovček z nekaj malega denarja. Po birmi smo šli na kosilo jaz s starši, stric in botra in eni stari starši, ta drugih ni bilo v SLO tisti čas. Pa dve prijateljici. Imeli smo super kosilo z izletom in dan je bil res lep. Sama birma, priznam, mi ni pomenila dosti. K verouku sem začela hoditi zaradi babice, ki me je nekak časa pazila, seveda zaradi tega kaj bodo sosedje rekli. Mami je bilo vseeno, sama je bila samo krščena, oče pa je bil proti, pa ima sam vse zakramente, odraščal pa je v verni družini. Z leti mi je postal verouk všeč, ker je bil župnik res ok, tak razgledan, pač faca in čisto nič zadrt.
Mi je danasnji nacin, ko so obhajila in birme že skoraj poroke, čisto mimo. Otroci sestavljajo listo želja, povabijo ogromno ljudi ravno zaradi finančne računice. Že celo leto prej se menijo, kaj si želijo ipd. Res, v verskem vzdušju :-))
Navadni povabljenec naj da 50 evrov? Če jih je veliko si bo lahko že kar avto kupil. Tole preseravanje z birmo je šlo prek meje. Zame je to lep običaj, pa nisem ravno verna, toda sedaj to pomeni samo denar. Vem, da sem jaz dobila verižico , pa uro in sveto pismo. Žal mi je bilo vse ukradeno, drugače bi mi bil pa to lep spomin na mojo botro.
Še dobro da vem koliko se pričakuje, sedaj sem sigurna, da na birmo ne bom šla nikoli. Tega potrošništva ne podpiram.[/quote]
če je povabljena 4 članska družina, se mi zdi 50 primerno in ne preveč. če starši delajo birmo na veliko kot že eno ohcet, se nekaj birmancu res nabere, po drugi strani pa na ta način malo povrneš stroške, ki jih imajo s tabo. in če delajo kot ohcet, nekateri si že bend najamejo,, je to res finančni zaogaj za starše.
seveda meni še vedno ni jasno, zakaj ves ta cirkus. če vzamemo ene, ki so res verni, ne bodo imeli potrebe po rompompomu okrog zakramenta, če vzamemo tiste, ki so tam zgolj “ker se spodobi”, je pa spet neumno.
eh, kakorkoli, v končni fazi se ljudje malo družijo in fajn imajo in če je birma razlog ttudi okej.