Zaskrbljena zaradi moža
Pozdravljeni,
tudi sama sem se znašla v neznani situaciji.
Z možem sva skupaj skoraj 25 let, imava 22-letno hčero. Vse življenje smo se lepo razumeli, veliko potovali, imava dobri službi, hčera pridno študira.
Pred tremi leti se je možu nenadoma zdelo, da sva se odtujila. Tudi sama sem imela včasih občutek, da je premalo doma, včasih je bil občutek, da z njegove strani ni nekega spoštovanja, da je vse lepo in prav, ko sem tiho, če ga ni, doma pa vse urejeno.
Pogovorila sva se in ugotovila, da želiva več. Da pri štiridesetih nisva tako stara, da ne bi mogla skupaj uživati. Vsake dva – tri mesece sva sama kam odpotovala in se posvečala samo nama. Lepo je bilo…
Dokler nisem čisto po naključju, pred štirimi meseci, zagledala njegovega maila, kjer se je pozabil odjaviti. GROZA! Bil je aktiven član neke spletne strani, kjer je iskal zveze z dekleti, tudi za denar. Imel je celo skriven mobitel samo zanje.
Povem mu, uniči kartico skrivnega telefona in pravi, da je bila vse samo zafrkancija.
Mine nekaj dni, na kar ugotovim, da se srečuje z neko žensko. Spet se pogovoriva.
Pravi, da ni nič, da je bil v začetku vanjo zaljubljen, a mu je povedala, da ne želi zveze. Postala sta prijatelja, ker ona naj ne bi imela nikogar razen dveh nezakonskih otrok. Da se mu smili, da ji le pomaga.
Povedala sem mu, da tega ne odobravam in, če želi ohraniti zakon, naj vse prekine. Pove, da bo, a ne takoj, ker ima ženska neke težave in ji želi stati ob strani. Čez nekaj tednov stike res prekineta in doma je bilo vse ok. Potem pa spet. Klici, tudi 50 SMS na dan. Srečanja, kavice. Spet se pogovoriva. Pove, da z njo nima kaj prekinjati, da je le prijateljica, jaz pa sem bila vedno nesramna, arogantna, nepozorna…
Za vso grozo zve hčera in mu pove, da se ne strinja z njegovim početjem.
A on trmari. Na koncu mi pove, da z menoj ni bil nikoli srečen, da me ni imel nikoli rad, da si nikoli z mano sploh ni želel družine… Da ima v glavi popolno praznino in do nikogar ne čuti nič… ?!?!?!
Povedal je, naj se še naprej trudim, mogoče bo kdaj bolje.
Sprašujem se, ali bi se res lahko nekdo toliko let le pretvarjal…
Ali bi res lahko toliko lepega skupaj preživela, če ne bi bilo obojestranske ljubezni?
Ali je bolan? (pa se mu je um nekako spremenil)
Neizmerno ga imam rada, a se mi zdi, da po več mesecih agonije ne zmorem več.
Brez razloga bruham, boleham za prehladi, herpesi, srce boli, joj kako boli…
Tole zgleda precej brezupno.
Tip deluje kot totalni cinik, baraba, lažnivec, manipulator… Ne verjamem v neke hitre osebne transformacije, verjetno je bil že od nekdaj tak, le da mu sedaj že tako dol visi, da se mu ne ljubi več niti skrivati svojega (ne)interesa, cinizma in prevarantstva. Šanso lahko daš nekomu, ki je naredil napako in mu je za to žal, tale tipčina je pa daleeeč od tega. Mogoče ima pa res tumor v glavi. To bi bila v tem primeru edina olajševalna okoliščina. 😉
Ali je bolan? (pa se mu je um nekako spremenil)
Imaš v mislih telesno ali psihično bolezen? Pri telesni bolezni bi telo morda čutilo, da je nekaj narobe in bi človek deloval anksiozno ali agresivno. Prav tako, pri nekaterih vrstah raka zaradi izločanja hormonov lahko pride do povečane razdražljivosti itd. Psihične “bolezni” delimo v čustvene motnje in motnje osebnosti. V tvojem primeru bi morda lahko šlo za motnjo osebnosti, ki pa je v človeku prisotna od prej, simptomi pa so z leti močnejši (npr. narcizem). Narcizem ljudje zmotno enačijo z nekom, ki se visoko nosi, v bistvu pa gre za močno poškodovan ego, nesposobnost kazati kakršnokoli ranljivost in nesposobnost čutiti lastna ali tuja čustva. Razen jeze, besa, itd. Človek z povečanim narcizmom ali NOM lahko navzven deluje tudi umirjeno, tiho, skromno. Mogoče je še kaj drugega.
Vendar je bistvenega pomena, da se ti v tem trenutku ne ukvarjaš s temi vprašanji. V zdravem odnosu moraš najprej poskrbeti zase! Verjetno ti je sedaj precej hudo in v takem čustvenem stanju človek tudi težko presodi kaj se mu pravzaprav dogaja. Izmišljamo si izgovore, razmišljamo kako bi pomagali, rešili svojega izkoriščevalca itd.
Najbolj zdrava in enostavna rešitev v tem trenutku je svetovalec ali še bolje psihoterapevt. Glede na napisano bi bilo morda tudi dobro, da razmisliš o bolniški odsotnosti. Ne podcenjuj svojih nastajajočih telesnih zdravstvenih problemov, ker so se verjetno pripravljali že dalj časa, le da izkoriščevalskega vedenja morda prej nisi opazila.
Nehaj se slepit in iskat izgovore v nekih psiholoških boleznih.
Mož se je zaljubil v drugo in to je vse, kar ti naj bo popotnica za vnaprej.
Ne krivi sebe, to je najslabše kar si lahko v tem trenutku zadaš. Vse kar ti govori, za vse kar te obsoja je tipično za moškega, ki se noro zaljubi v drugo žensko in išče opravičilo za svoja dejanja.
Ne. Nisi ti kriva.
Evo..meni se je identično dogajalo. 3 msece sem si metala pesek v oči, da je prekinil stike, da bo vse tako kot je bilo, trudila sem se (ednina!), da bi zveza ponovno začela funkcionirat. A ni šlo. Nikakor. Vračal se je k njej. Prekinila sem razmerje. Odšel je k njej, kjer je še dandanes. Jaz pa štartala na novo. Najprej se posvetila sebi, se osebnostno preobrazila, sedaj pa že leto dni zaljubljena do nebes!!!! Tako kot mi je zdaj lepo, mi ni bilo še nikoli in nikdar…Poskušaj. Vredno je, ti rečem.
Jaz se nebi strinjal glede moža. Vsaj je bil na koncu odkrit.
Rešitev : Ločitev.
Kaj naj ti drugo rečem …. Če ne gre,ne gre ….
Niste ne prvi ne zadnji katerim je zakon šel v maloro.