Ime za punčko?
Pri bolj klasičnih osebnih imenih radi preverimo, od kod prihajajo in kaj pomenijo, čedalje bolj pa se uveljavljajo tudi imena resnično eksotičnih porekel, ki so lahko v svojem izvirnem jeziku ravno tako nosilke pomena, mogoče celo v več jezikih, ni pa to nujno.
V Nemčiji se je glede osebnih imen izoblikovalo prav posebno ločevanje njihovih imetnikov, ki zna imeti tudi negativne posledice.
Tako se vam lahko hitro zgodi, da bo vaš mali Kevin v šoli načeloma dobival slabše ocene od Christiana, čeprav je vaš Kevinček brihten dečko, veliko bolj od razvajenega, lenega Christiana. Tudi vaša Chantal ne bo ljubljenka učiteljic, vsekakor ne bolj od Marie.
Tako vsaj pravijo raziskave in mediji.
V čem je finta?
Poimenovanje svojih otrok z očitno tuje zvenečimi imeni, posebej ameriškega/anglosaškega ali francoskega izvora, kot so Kevin, Justin, Angelina, Jacqueline, Chantal ali pa Peggy in Mandy, se dojema kot potreba nižjih slojev, da z mednarodnim zvenom imen svojim otrokom podelijo neko dodano vrednost.
Dandanašnji pa menda povprečen učitelj za takšnega otroka meni, da prihaja iz nižjih, manj izobraženih slojev ali pa iz bivše Vzhodne Nemčije, kjer naj bi bil ta trend še posebej razvit, zato jim avtomatsko pripiše manjšo inteligenco, primernost obnašanja ter sposobnost sodelovanja v razredu. Takšna imena potem niso več osebna imena, temveč čisto ta prave diagnoze.
In s katerimi imeni boste v Nemčiji (domnevno) bolje šli skozi življenje? S klasiki, seveda, sploh ta krščanskimi.
Maria, Sophie, Christiana, Charlotte, Katharina, Andrea, Barbara …
Christian, Johannes, Andreas, Alexander, Maximilian …
Ampak to velja za Nemcijo, ne Slovenijo. Pomoje so pri nas na slabsem ravno razni Janezi, Lojzeti, Marije, Polde itd. ker jim ima ucitelj za kmete, ki so bolj za v stalo kot v solo.[/quote]
Vprašaj učitelje, kateri so najbolj problematični. Bolj kot je ime “in” ali posebno, večja je verjetnost, da gre za “sončka”.