Spoštovani gospod doktor Pušenjak.
Moja hčerka je v 35. tednu prve nosečnosti. Danes, v petek, je bila po štirih dneh odpuščena z oddelka E porodnišnice, kjer so jo v torek hospitalizirali, ko se je v ambulanti oglasila zaradi povišanega krvnega tlaka, ki je bil zadnjih 14 dni okoli 140-145/90-95, v ponedeljek in torek pa 105/158 oziroma 101/150 in je imela tudi glavobol, ki pa je izzvenel do večera. Uvedli so ji Concor, kri in urin sta bila bp. Po hospitalizaciji je ves čas jokala, bala se je prezgodnjega poroda in da bi bilo kaj narobe z otrokom (sicer jemlje Zoloft 50 mg, a je bila dotlej ves čas stabilna in brez težav). V zadnjem mesecu je imela trikrat UZ, 15. 3. je njen osebni ginekolog ocenil težo ploda na 2200 gr, in izmeril AC=291. Nato je imela dva UZ v porodnišnici, vsakič ga je delal drug ginekolog, ocena teže ploda je bila 16.3. 2000 gr na triaži in AC=282, nato na oddelku danes, 24.3., 2100 gr in AC=278. Plodovnice je dovolj, plodove gibe čuti dobro, ctg je OK. Sobna ginekologinja se je čudila, kdo ji je dal Concor, češ da je preagresiven, in ji je naročila, naj pride v ponedeljek nazaj v porodnišnico na ponovni UZ in da bi morda sprožili porod zaradi zastoja rasti ploda. Hči je povsem iz sebe, predvsem zaradi nasprotujočih mnenj ginekologov, osebni pravi, da ni zastoja v rasti, tretja, da je, ter tudi zaradi Concorja, ki ji ga je predpisala prva ginekologinja na oddelku, druga pa se je temu čudila in komentirala, da je preveč agresiven in da ji lahko zdaj tlak preveč pade, kar spet ne bo dobro za otroka. Hčerka je prepričana, da je naredila napako, da je šla v porodnišnico, kjer so sicer vsi zelo prijazni, ampak vsak pove drugače oziroma različno, zato je od tedaj strašno vznemirjena in pod stresom in jo je vsega strah, boji pa se tudi, da bi preventivno oziroma “za vsak slučaj”, kakor so rekli, sprožili porod, čeprav bi morda lahko plod še naprej zorel v maternici. Za stres, ki ga zdaj doživlja, sem kriva jaz, ker sem ji svetovala, naj gre v porodnišnico, če ima tlak višji kot 150/100 in se zdaj sprašujem, če morda vseeno niso tolikokratne meritve pretirane (4 x UZ v dveh tednih, če štejem še predvidenega v ponedeljek, z vedno drugačnimi meritvami) in morda po nepotrebnem vznemirjajo nosečnico.
Ker zaupam vaši presoji, vas prosim za mnenje, ali je v hčerinem primeru res treba sprožiti porod v 35. tednu zaradi zastoja rasti ploda. Prebrala sem vaš odgovor, da je teža od 2000 do 3000 za to višino nosečnosti v okviru normalnega in da ni odločilna za odločitev o sprožitvi poroda. Če potrebujete še druge podatke, vam jih sporočim. Iskrena hvala vnaprej.

Spoštovani,
kot prvo lahko rečem, da ste hčerki ob tlaku 150/100 mmHg povsem pravilno svetovali, naj se oglasi pri ginekologu in je povsem v redu, da je v oskrbi v porodnišnici. UZ merive, kolikor so bile različne, so še vedno bolj alli manj pokazale enako, da ima plod nekje okrog 2000g teže, kar je za 35 tednov malo. Težko sicer rečem, če je premalo, je pa v najboljšem primeru na spodnji ravni za tolikšno nosečnost, saj je povprečna teža pri 35 tednih 2550g, z 2000g pa bi to bilo povprečje pri 33 tednih.
Odločitev za Concor težko komentiram. Bolj bi me zanimalo, kolikšen krvni tlak ima vaša hčerka pod vplivom Concorja. Če ga ima vsaj 110/70, ker je sicer že nizko, ne pa prenizko, bo kar v redu, če je višji pa ne več 150/100, pa še bolje. Stalen nadzor s CTG zagotavlja, da se krvni tlak pri vaši hčerki ni preveč znižal, kajti v tem primeru bi se to opazilo tudi na CTG. Štirje UZ v kratkem času niso imeli namena dognati plodove teže ampak so bili opravljeni v funkciji nadzora nad nosečnostjo, kako se plod odziva, počuti, koliko je plodovnice, kakšni so pretoki krvi skozi žile ipd. Od teh parametrov je namreč odvisno, kdaj bo za otroka najbolje, če pride na svet. Zaupajte torej sobnemu zdravniku in se ne obračajte na vsakogar, ki ima par minut časa po mnenje. Tudi vaši hčerki svetujem enako. Tudi v medicini se do istega cilja lahko pride po različnih poteh, le ene poti se je treba držati in ne poskušati skakati z ene na drugo. Le v takšnem primeru obstaja nevarnost, da se izgubimo v gozdu.