vsak je svoje sreče kovač

Je to res, drži? Kako priti do sreče, če te nihče ne spusti blizu?

Da je vsak svoje sreče kovač, trdim že zelo dolgo.
Me pa zmoti tvoj drugi stavek, kako priti do sreče, če te nihče ne pusti blizu. Ti resno misliš, da je tvoja sreča odvisna od nekoga drugega?
Vidiš to je prva in generalna napaka – nikoli ne smeš iskati sreče v drugih ljudeh, saj nihče drug ni odgovoren za tvojo srečo ali zadovoljstvo. Na žalost ugotavljam, da je to prepričanje veliko ljudi, iz tega pa potem sledijo razočaranja, zamere, nezadovoljstvo …
Vse to je pravzaprav posledica prevelikih pričakovanj, ki jih tako zelo gojimo do drugih.

Katja jaz te lahki orecim, ce zelis? 🙂

Avtorica, nihče ti ne more tako škoditi (tud največji sovražnik, ne) kot lahko škodiš sama seb.

Se bojim, da ne bo razumela, ker zastavlja taka vprašanja.

Večina ljudi ne ve, kaj pomeni biti “svoje sreče kovač”.
Mislijo, da je za kaj takega naprej treba imeti par sto tisoč eur….

Ne ne verjamem. Ko se pomisli na nekaj mesečne otroke, ki jih posiljujejo odrasli ljudje. Torej ta nekaj mesečni otrok je svoj sreče kovač. Velikokrat je sreča odvisna tudi od drugih ljudi. Ljudje so preveč v nekih iluzijah, ker mislijo, da je vse od njih odvisno.

Kako je lahko vsak svoje sreče kovač, če pa sreča ni kovinska?

V drugi temi je bilo napisano: dobiš karte, kakršne dobiš in na tebi je, kako boš peljal igro. Eni boljše, drugi slabše. Eni so skupaj, drugi solo.

Če pa te osrečuje bližina drugega človeka: v življenju se mora vsak kdaj sprijazniti, da ni sprejet. Eni se preje, drugi pozneje zavedo, da ne zadošča zgolj tvoja odločitev, kako ravnati – biti mora pravi odziv tudi z druge strani.