Nujno – pomoč pes šavsne -Yo?
Prosim za hitro pomoč. Imam psa iz zavetišča približno 1 mesec, starost 6 mesecev. Vpisana sva v malo šolo (do sedaj sva bila 3x), žal je trenutno vodja tečaja nekje v tujini in ga ne uspem priklicat, bi pa rada nasvet že preden se vrne.
Pes je učljiv in s priboljški je že lepo osvojil sobno čistočo, odsotnost, sedi, prostor in poleg (sam, ob ljudeh, konjih, avtih, traktorjih, ne pa še ob drugih živalih- sili k psom, da jih povoha). Na mačke ne reagira in jih ne podi. Ker še ne obvlada odpoklica (čeprav v 70{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} že pride in se usede), hodiva na sprehod z navadnim 2m povodcem.
Danes se je na jutranjem sprehodu zgodilo, da je pes nekaj zavohal in potem kot nor tekal v krogu okoli mene, ko sem ga zadržala oz je zategnil povodec, da se mi ne iztrga je 2x skočil in me uščipnil za roko (kot pri skoku za igračo), pri tem je zarenčal s podbnim tonom “kot v spancu ko teče zazajcemavtom”, ustnic ni imel dvignjenih, da bi kazal zobe kot na grozeč napad. Šele na četrti NE se je ustavil in sedel. Oblačil in roke mi ni poškodoval, ampak ukrepat moram takoj.
Kako natančno ravnati v teh primerih oz. ukrepati čimprej, če bi se to zgodilo še enkrat danes ali jutri. Upam, da prikličem vaditelja oz. koga drugega iz društva.
P.S.
Striktno se od prvega dne držimo zapovedi zadni pri jedi (pa še takrat sedi in čakaj dokler ne začne jesti na povelje lahko), za mano čez vrata, nikoli na kavču ali postelji, brez prehitevanja po stopnicah – s tem ni težav.
ko sem prebrala o tvojemu kužku, sem imela pred seboj svojo skoraj osemletno psičko, ki sem jo posvojila lani.
Podobno kot opisuješ, se je dogajalo pri nas. Vendar so me opozorili, kakšna je . Psička je bistra, učljiva, vendar še danes nezaupljiva, do 80{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} nam zaupa, ostalo je še vedno na preži. Tudi mene je je šavsnila, ko sem jo nežno pobožala. Dovolila je, da jo pobožam, malo po hrbtu, ko sem odmaknila roko, pa hop..Drugje se je sploh nisem smela dotakniti, tačke, rep…
Opozorili so me, da ne mara otrok, a sem jo počasi in strpno uvajala do sedemletnika, ni ga marala le, če je imel kaj v rokah.
Ugotovila sem, da se otrok boji, verjetno je bila tepena, danes ga ima rada in se mu pusti božat. Do psov, mačk ni konfliktna, a se različno vede, včasih želi kužka povohat, včasih pa stisne rep med noge in šiba domov…
Nekoč mi je rekel en gospod, da so rabili dve leti, da jim je kužek zaupal in res opažam, da se šele po letu in pol počasi
postaja naša. Lahko ji strižem nohte, lahko ji urejam frizuro, strižem, igra se z menoj, ko pa grem k veterinarju na cepljenje,
moram obvezno natakniti nagobčnik, ker ponori.., tako se boji.
Draga avtorica. Bodi strpna in mu zaupaj. ne sili ga v nekaj, kar mu ni všeč. Počasi ti bo zaupal. Seveda ga moraš učiti,
kaj sme in kaj ne, pohvaliti ga in nagraditi, ko je priden. Tudi ušpičil bo kaj, a to je samo kužek , ki je doživel marsikaj
hudega, če je pristal v zavetišču.
Mi smo pasjeljubci. Že veliko let rešujemo kakšnega najdenčka, celo dva smo imeli. Vsak je bil po svoje srček, tako . da
sem to psičko takoj razumela, kako ji moram pristopiti, ravnati z njo.
Danes je internet, imaš razne spletne strani, pa povprašaj, kar te teži, pa rada ga imej.
Čimprej zamenjaj pasjo šolo, ker če ti je nekdo vbil v glavo, da se greš pri 6-mesečnem psom loterijo z odpoklicem po 1 mesecu lastništva itd., to se meni zdi naravnost absurd. Z roko v roki s tem, kaj vse naj bi pes že v enem mesecu usvojil, odkar je pri tebi.
Pes ni robot, je živo bitje. Kam oz. h komu hodiš v to šolo?
Pes te more spoznati, če si ga vzela iz zavetišča. To pomeni najmanj tri mesece spoznavanja s psom. Ne kaj tvoj pes zna. Ampak spoznavanje psa in da ti pes začne zaupati.
Jaz imam dva posvojena psa. In samec je potreboval slabe dve leti, da se je sprostil, zaupal. Samička pa kakšne pol leta. Naprimer samec je prvo leto, ko si šel mimo njegova ležišča nepričakovana, zarenčal. Zdaj, ko je z nami že šest let lahko kadar koli prideš do njegovega ležišča podnevi, ponoči, ko spi, ko dremlje ne reagira oziroma se takoj hoče “cartati.
Prav vam je, vsem vam pesjanaricam trapastim.
S psom imate tolko dela. Naj vas vaši lastni psi oštihajo, da boste enkrat spoznale kolk ste prfüknjene s temi psi, trape zahojene pesjanarske.
Psi vas imajo že poln ku*ac k jih skoz nekaj štrapcirate, dresirate, učite. Pes ni za v mesto, ni za v bajto ali blok
Pes ima tud rad mir.
Ti se ne obremenjuj z drugimi ljudmi in psi ampak se obremenjuj samo sam s sabo. Sveta ne boš spremenil nikoli in nikdar. Če ima nekdo psa in sprašuje za nasvet mu daj nasvet ne da mu bluziš svoje psihične probleme. Mislim ljudje tako ste prozorni ni čudno, da vas lahko vsak bedak okoli prenaša. Sprejmi svet. Ti bi rad spremenil ljudi tako kot tebi paše tega ne boš doživel do smrti. Ljudem pomagaj ali pa bodi tiho, ker če nisi tiho poveš vse o sebi.
Mene pa tole spominja na tisto “ščipanje” pri ovčarjih. To ni pravi, “zaresen” ugriz, ovčar ga uporablja, ko pase oz. usmerja kako prav trmasto ovco (sploh ne gre skozi dlako, tudi skozi debelejše oblačilo ne). Če pogledaš skozi pasje oči, se je zgodilo tole: Mmmmm, kako zanimivo diši! Pejva no pogledat, te bom jaz peljal, če imaš tako zanič nos (pes teka okoli tebe)! Dej, ti ovca trmasta, tjale greva!” Seveda je treba to ščipanje odpraviti (ker te pes z njim nadvlada), ni pa nobena tragedija. Moraš pa paziti, da med ljudmi ne bo na preohlapnem povodcu, da ne bo zaradi povsem naravne in s selekcijo za opravljanje dela izbrane in utrjene zadeve razglašen za nevarnega. Pri ovčarjih to odpraviš tam nekje do enega leta. Kot rečeno, je kar značilno za ovčarske pasme, pa tudi za mešance, ki majo kaj ovčarske krvi. Pri drugih psih je redkejše.
Zdaj pa še, kako ravnati: Ker sicer ravnaš s psom prav, čeprav si precej (morda preveč?) zahtevna, mu moraš pravzaprav samo dopovedati oz. pokazati, da o izbiri smeri, kamor gresta, in o tem, kaj bosta počela, odločaš ti. Ponavadi zadošča, da daš psa na dolg povodec (vsaj 5m), da se po svojem mnenju prosto giba, pa ga imaš vseeno pod kontrolo. Nato se sprehajaš sem in tja, se ustavljaš, zavijaš, se obračaš, hodiš cik cak … pes ti mora pa slediti, ker ga pač povodec usmeritja, kamor greš ti. Psu ne daješ nobenih ukazov, najbolje je, da se sploh ne zmeniš zanj. Pes hitro pošteka, da mora biti stalno pozoren nate (tvoje gibanje), pa tudi, da mora on slediti tebi, da o smeri, hitrosti in načinu premikanja odločaš ti. Tega seved ne počneš na cesti, najdi kak travnik, kjer bosta bolj ali manj sama. Težko rečem, kako dolgo v enem kosu, poskusi 5 do 10 minut, nato podaljšuj. Delaj vsak dan oz. na vsakem sprehodu, in sicer tako dolgo, da ti bo pes vedno sledil na ohlapnem povodcu, povodec pa postopoma skrajšuj. Zadeva tudi precej pomaga pri preprečevanju vlečenja.
Pa še tega ne pozabi, da 6 mesečni psiček začenja odraščati in išče meje.
Še enkrat poudarjam, je normalno, pazi pa med ljudmi!