Sodelavec epileptik. Obup!
Še preden začnem temo, povem, da nimam nič proti epileptikom, ampak moj sodelavec je pa res neznosen! Delam v nekem skladišču in on se vedno izgovarja na to bolezen. Češ, da ne sme voziti viličarja. Ne sme biti visoko, ker lahko pade, če dobi napad. Ne sme dvigovati pretežkih stvari, ker to lahko povzroči napad. Itd. Itd. Vedno je izgovor epilepsija! Ja, halo? Zakaj potem sploh dela v skladišču, če 3/4 stvari ne sme početi?? Hkrati se pa hvali, da že eno leto ni imel napada. Obup od obupa. Upam, da ostali epileptiki niso taki kot je ta. Ne privoščim nikomur takšnega sodelavca!
Kako naj ukrepam? Naj povem šefu, da to delo pač za njega ni primerno? Če ne bom ukrepal, mi bodo popustili živci od tega izmečka!!
Kje imate pa odgovornega za varstvo pri delu? Ker je verjetno vse tisto, kar pravi tvoj kolega, res, vendar to pomeni tudi to, da ni primereno razporejen. Pri zdravniškem pregledu so mu morali to ugotoviti – na podlagi tega bi moral biti prerazporejen na drugo delovno mesto. Če je pa to zamolčal pri pregledu, potem pa je v prekršku.
Kaj te zdaj moti, to da ima sodelavec epilepsijo ali da moraš “kao” ti delati za njega? Glej, če si ti preobremenjen, povej šefu in zaprosi za pomoč, ni pa treba tvojega bolnega sodelavca zmerjati z izmečkom.
Bodi srečen, da si zdrav, za jutri pa ne veš, kaj te čaka. Nikoli ne veš, zato ne bodi ošaben!
Epileptiki resnično ne smejo voziti viličarjev in biti na višini! Nekateri začutijo kdaj bodo imeli napad, nekateri žal ne in posledice so lahko katastrofalne. Ko se v tvoji družini pojavi epilepsija, začneš drugače gledat. Človek, ki ga imam zelo rada ima epilepsijo in žal ne začuti, kdaj bo imel napad – ta pride kot strela iz jasnega. Se je že 2x zgodilo, da si je med padcem grdo prebil glavo. Bodi do sodelavca bolj sočuten, saj si ne moreš predstavljati kako je biti v njegovi koži!
Dejstvo, da človek s takimi omejitvami na takem delovnem mestu nima kaj početi. Priti v službo zato, da čakaš da mine 8 ur… no comment.
Drugače se bo pa treba navadit na poplavo iskalcev zaposlitve in posledično zaposlenih s takimi in drugačnimi odločbami. Ja, pri nekaterih to ne bo težava. In ja, nekateri se bodo vedno šlepali na svoji odločbi. Tako pač je.
Ampak tako je vedno. Imaš ljudi, ki znajo in radi delajo in imaš ljudi ki imajo ”dve levi roki, pa še tidve zlomljeni”. Pa z odločbo ali brez. Srečen je lahko tisti, ki na svojem delovnem ne naleti vsaj na kakšnega iz te druge kaste.
Razumem, ker imam tudi sama sodelavca epileptika. Delati moram namesto njega, s tem pa se je načelo moje zdravje, saj sem domov prihajala popolnoma izčrpana, pa si nisem upala nikomur povedati ravno zato, da me ne bi imeli za “izmeček”. Začeli so se mi pojavljati napadi hitrega bitja srca, izgorelost. Takrat sem se zamislila, da tvegam svoje zdravje na račun zdravja sodelavca.
Rekla sem mu ali naj dela, ali naj gre na bolniško, ker sem tudi sama morala biti 1 mesec na bolniški zaradi napadov tahikardij.
Torej vse se da, samo s šefom se je treba pogovoriti. Šef bolnega delavca ne bo odpustil, lahko pa ga prerazporedi na drugo delovno mesto, lahko sprejme še enega delavca.
Sranje tako zate, kot za šefa in sranje za bolnika.
Težka situacija.
Resnično ne zmoreš opravljati dela obeh. Vsaj jaz ne, bilo mi je preveč, kljub temu, da sem se trudila.
[/quote]
Zakaj naj jo/ga bo sram? Peesda, kaj ti ne razumeš – nekdo ki je res rizičen s potrjeno boleznijo, pa še gobca in se norca dela, da tega ne bo pa onega ne bo, ker kao ne sme… A je naredil zdravniški pregled pred nastopom dela? Je ali ni? Torej? ma da je tiho in da dela, ne pa da dodatno ogroža druge in sebe s tem.
Avtor-ica; jaz bi prijavo s sodelavci, ki jim to tudi gre na živce naredil naprej, pa naj se drugi z njim ukvarjajo in zafrkavajo. Sploh, ker gobca in izziva ta zaposleni in se zgovarja na račun potrjene bolezni. Takih ne rabite za sodelavce, je drugih, ki bi zdravi ali pa malo manj zdravi še vedno z veseljem delali, dovolj – brez poveličevanja samega sebe zaradi diagnosticirane bolezni. A on misli, da morate vse drugi namesto njega naredit, ali kaj?
Še tole te vprašam: bi ti kot delodajalec zaposlil-a takega osebka, ki ti vleče dol odnose med vsemi zaposlenimi zaradi slabe volje, da bi morali tudi drugi prevzemat njegovo delo, ker jim on tako naroča in se izmika svojim delovnim nalogam?
[/quote]
Zakaj naj jo/ga bo sram? Peesda, kaj ti ne razumeš – nekdo ki je res rizičen s potrjeno boleznijo, pa še gobca in se norca dela, da tega ne bo pa onega ne bo, ker kao ne sme… A je naredil zdravniški pregled pred nastopom dela? Je ali ni? Torej? ma da je tiho in da dela, ne pa da dodatno ogroža druge in sebe s tem.
Avtor-ica; jaz bi prijavo s sodelavci, ki jim to tudi gre na živce naredil naprej, pa naj se drugi z njim ukvarjajo in zafrkavajo. Sploh, ker gobca in izziva ta zaposleni in se zgovarja na račun potrjene bolezni. Takih ne rabite za sodelavce, je drugih, ki bi zdravi ali pa malo manj zdravi še vedno z veseljem delali, dovolj – brez poveličevanja samega sebe zaradi diagnosticirane bolezni. A on misli, da morate vse drugi namesto njega naredit, ali kaj?
Še tole te vprašam: bi ti kot delodajalec zaposlil-a takega osebka, ki ti vleče dol odnose med vsemi zaposlenimi zaradi slabe volje, da bi morali tudi drugi prevzemat njegovo delo, ker jim on tako naroča in se izmika svojim delovnim nalogam?[/quote]
Tvoje razmišljanje je diskriminatorno do bolnih. Navsezadnje si bolezni niso izbrali sami in zaradi bolezni imajo omejitve. Morda boš nekoč na njihovem mestu. Torej kaj naj konča delavec na zavodu zato, ker ima epilepsijo? Ne. Vidiš – ampak zdravja drugih se tudi ne sme ogrožati.
Odnose si ustavrjamo sami. Na nas je ali bomo delavca sprejeli takega kot je ali ne.
[/quote]
Zakaj naj jo/ga bo sram? Peesda, kaj ti ne razumeš – nekdo ki je res rizičen s potrjeno boleznijo, pa še gobca in se norca dela, da tega ne bo pa onega ne bo, ker kao ne sme… A je naredil zdravniški pregled pred nastopom dela? Je ali ni? Torej? ma da je tiho in da dela, ne pa da dodatno ogroža druge in sebe s tem.
Avtor-ica; jaz bi prijavo s sodelavci, ki jim to tudi gre na živce naredil naprej, pa naj se drugi z njim ukvarjajo in zafrkavajo. Sploh, ker gobca in izziva ta zaposleni in se zgovarja na račun potrjene bolezni. Takih ne rabite za sodelavce, je drugih, ki bi zdravi ali pa malo manj zdravi še vedno z veseljem delali, dovolj – brez poveličevanja samega sebe zaradi diagnosticirane bolezni. A on misli, da morate vse drugi namesto njega naredit, ali kaj?
Še tole te vprašam: bi ti kot delodajalec zaposlil-a takega osebka, ki ti vleče dol odnose med vsemi zaposlenimi zaradi slabe volje, da bi morali tudi drugi prevzemat njegovo delo, ker jim on tako naroča in se izmika svojim delovnim nalogam?[/quote]
Jaz kot delodajalka NIKOLI ne bi zaposlila takšnega osebka, kot je avtor. Ampak res NIKOLI. Ker samo avtor uničuje odnose med sodelavci. On je edini izmeček v tej zgodbi.
Ker….noben epileptik se ne izgovarja na bolezen “kao” (karkoli že to pomeni, ne vem, sama govorim slovensko) ne sme delati tega, ne sme delat onega…. ampak je to čista resnica. Noben epileptik ni vesel, da ima to bolezen, verjemi, da bi vsak raje delal vse kot bil bolan.
A po tvoje bi moral biti tiho in delat? Torej voziti viličarja ali delati na višini? Krasno. Bi bilo res fajn, da bi med vožnjo dobil napad in povozil še tebe ali zgrmel na višini in mimogrede oplazil še tebe in te potegnil v globino (kako priročno, da se znebiš zoprnega sodelavca ala ti).
Ne želi si te bolezni in upaj, da te ne udari. Ni fajn….
Zakaj naj jo/ga bo sram? Peesda, kaj ti ne razumeš – nekdo ki je res rizičen s potrjeno boleznijo, pa še gobca in se norca dela, da tega ne bo pa onega ne bo, ker kao ne sme… A je naredil zdravniški pregled pred nastopom dela? Je ali ni? Torej? ma da je tiho in da dela, ne pa da dodatno ogroža druge in sebe s tem.
Avtor-ica; jaz bi prijavo s sodelavci, ki jim to tudi gre na živce naredil naprej, pa naj se drugi z njim ukvarjajo in zafrkavajo. Sploh, ker gobca in izziva ta zaposleni in se zgovarja na račun potrjene bolezni. Takih ne rabite za sodelavce, je drugih, ki bi zdravi ali pa malo manj zdravi še vedno z veseljem delali, dovolj – brez poveličevanja samega sebe zaradi diagnosticirane bolezni. A on misli, da morate vse drugi namesto njega naredit, ali kaj?
Še tole te vprašam: bi ti kot delodajalec zaposlil-a takega osebka, ki ti vleče dol odnose med vsemi zaposlenimi zaradi slabe volje, da bi morali tudi drugi prevzemat njegovo delo, ker jim on tako naroča in se izmika svojim delovnim nalogam?[/quote]
Jaz kot delodajalka NIKOLI ne bi zaposlila takšnega osebka, kot je avtor. Ampak res NIKOLI. Ker samo avtor uničuje odnose med sodelavci. On je edini izmeček v tej zgodbi.
Ker….noben epileptik se ne izgovarja na bolezen “kao” (karkoli že to pomeni, ne vem, sama govorim slovensko) ne sme delati tega, ne sme delat onega…. ampak je to čista resnica. Noben epileptik ni vesel, da ima to bolezen, verjemi, da bi vsak raje delal vse kot bil bolan.
A po tvoje bi moral biti tiho in delat? Torej voziti viličarja ali delati na višini? Krasno. Bi bilo res fajn, da bi med vožnjo dobil napad in povozil še tebe ali zgrmel na višini in mimogrede oplazil še tebe in te potegnil v globino (kako priročno, da se znebiš zoprnega sodelavca ala ti).
Ne želi si te bolezni in upaj, da te ne udari. Ni fajn….[/quote]
A kot delodajalka bi pa zaposlila delavca z epilepsijo za delo v skladišču (torej viličar, delo na višini,…)? Verjetno tudi ne.
Težava vse celotne zgodbe je, da človek s takimi omejitvami ne bi smel biti zaposlen na takem delovnem mestu – lahko bi pa na primer delal v pisarni, za računalnikom,…
Zakaj naj jo/ga bo sram? Peesda, kaj ti ne razumeš – nekdo ki je res rizičen s potrjeno boleznijo, pa še gobca in se norca dela, da tega ne bo pa onega ne bo, ker kao ne sme… A je naredil zdravniški pregled pred nastopom dela? Je ali ni? Torej? ma da je tiho in da dela, ne pa da dodatno ogroža druge in sebe s tem.
Avtor-ica; jaz bi prijavo s sodelavci, ki jim to tudi gre na živce naredil naprej, pa naj se drugi z njim ukvarjajo in zafrkavajo. Sploh, ker gobca in izziva ta zaposleni in se zgovarja na račun potrjene bolezni. Takih ne rabite za sodelavce, je drugih, ki bi zdravi ali pa malo manj zdravi še vedno z veseljem delali, dovolj – brez poveličevanja samega sebe zaradi diagnosticirane bolezni. A on misli, da morate vse drugi namesto njega naredit, ali kaj?
Še tole te vprašam: bi ti kot delodajalec zaposlil-a takega osebka, ki ti vleče dol odnose med vsemi zaposlenimi zaradi slabe volje, da bi morali tudi drugi prevzemat njegovo delo, ker jim on tako naroča in se izmika svojim delovnim nalogam?[/quote]
Tvoje razmišljanje je diskriminatorno do bolnih. Navsezadnje si bolezni niso izbrali sami in zaradi bolezni imajo omejitve. Morda boš nekoč na njihovem mestu. Torej kaj naj konča delavec na zavodu zato, ker ima epilepsijo? Ne. Vidiš – ampak zdravja drugih se tudi ne sme ogrožati.
Odnose si ustavrjamo sami. Na nas je ali bomo delavca sprejeli takega kot je ali ne.[/quote]
Diskriminatorno do bolnih? Tvoje pa do zdravih. Same angelce, ki bi mahale s tujim tičem po koprivah v imenu svoje srčne dobrote. Seveda je prav, da se poskrbi za bolne, ampak ne tako, da boš ti z njihovim delom obremenila nekoga tretjega in se zgražala, ker ta ne ploska od navdušenja.
Zakaj naj jo/ga bo sram? Peesda, kaj ti ne razumeš – nekdo ki je res rizičen s potrjeno boleznijo, pa še gobca in se norca dela, da tega ne bo pa onega ne bo, ker kao ne sme… A je naredil zdravniški pregled pred nastopom dela? Je ali ni? Torej? ma da je tiho in da dela, ne pa da dodatno ogroža druge in sebe s tem.
Avtor-ica; jaz bi prijavo s sodelavci, ki jim to tudi gre na živce naredil naprej, pa naj se drugi z njim ukvarjajo in zafrkavajo. Sploh, ker gobca in izziva ta zaposleni in se zgovarja na račun potrjene bolezni. Takih ne rabite za sodelavce, je drugih, ki bi zdravi ali pa malo manj zdravi še vedno z veseljem delali, dovolj – brez poveličevanja samega sebe zaradi diagnosticirane bolezni. A on misli, da morate vse drugi namesto njega naredit, ali kaj?
Še tole te vprašam: bi ti kot delodajalec zaposlil-a takega osebka, ki ti vleče dol odnose med vsemi zaposlenimi zaradi slabe volje, da bi morali tudi drugi prevzemat njegovo delo, ker jim on tako naroča in se izmika svojim delovnim nalogam?[/quote]
Tvoje razmišljanje je diskriminatorno do bolnih. Navsezadnje si bolezni niso izbrali sami in zaradi bolezni imajo omejitve. Morda boš nekoč na njihovem mestu. Torej kaj naj konča delavec na zavodu zato, ker ima epilepsijo? Ne. Vidiš – ampak zdravja drugih se tudi ne sme ogrožati.
Odnose si ustavrjamo sami. Na nas je ali bomo delavca sprejeli takega kot je ali ne.[/quote]
Žal bereš samo tisto, kar hočeš prebrat. Nič ni diskriminatorno. A je tak; “manipulant” kot ga opisuje avtorica, pa čeprav z odločbo, zate odličen (so)delavec?? A nisi prebral-a, kako pije kri svojim sodelavcem, ena druga pa je tudi napisala svojo izkušnjo, da je psihično in fizično izmučena, ker mora delat dodatno delo on nekoga, ki ima odločbo in noče naredit, ker pravi, da “ne more”…. To je grdo s strani tistih, ki imajo odločbo, ker jo zelo izkoriščajo in na račun tega trpijo tisti, ki sodelujejo z njimi.
Nekateri so izkoriščevalci svojih odločb bolj, kot si ti misliš. In še zajebavajo in izkoriščajo sodelavce zraven. Taki si ne zaslužijo bit sodelavci. Naj bodo pošteni vsaj do drugih, če do sebe že niso, ali pa naj gredo delat drugam. Bodo z veseljem drugi prišli na njihovo delovno mesto. Vsi smo zamenljivi. Ne sme pa se nek “hendikep” izkoriščati v lastno korist in nedelavnost. Kot je že nekdo napisal: da si 8 ur tam, da odbrenkaš in prineseš domov plačo. Namesto tebe pa več kot polovico tvojega naredijo drugi. Grdo.
Zakaj naj jo/ga bo sram? Peesda, kaj ti ne razumeš – nekdo ki je res rizičen s potrjeno boleznijo, pa še gobca in se norca dela, da tega ne bo pa onega ne bo, ker kao ne sme… A je naredil zdravniški pregled pred nastopom dela? Je ali ni? Torej? ma da je tiho in da dela, ne pa da dodatno ogroža druge in sebe s tem.
Avtor-ica; jaz bi prijavo s sodelavci, ki jim to tudi gre na živce naredil naprej, pa naj se drugi z njim ukvarjajo in zafrkavajo. Sploh, ker gobca in izziva ta zaposleni in se zgovarja na račun potrjene bolezni. Takih ne rabite za sodelavce, je drugih, ki bi zdravi ali pa malo manj zdravi še vedno z veseljem delali, dovolj – brez poveličevanja samega sebe zaradi diagnosticirane bolezni. A on misli, da morate vse drugi namesto njega naredit, ali kaj?
Še tole te vprašam: bi ti kot delodajalec zaposlil-a takega osebka, ki ti vleče dol odnose med vsemi zaposlenimi zaradi slabe volje, da bi morali tudi drugi prevzemat njegovo delo, ker jim on tako naroča in se izmika svojim delovnim nalogam?[/quote]
Jaz kot delodajalka NIKOLI ne bi zaposlila takšnega osebka, kot je avtor. Ampak res NIKOLI. Ker samo avtor uničuje odnose med sodelavci. On je edini izmeček v tej zgodbi.
Ker….noben epileptik se ne izgovarja na bolezen “kao” (karkoli že to pomeni, ne vem, sama govorim slovensko) ne sme delati tega, ne sme delat onega…. ampak je to čista resnica. Noben epileptik ni vesel, da ima to bolezen, verjemi, da bi vsak raje delal vse kot bil bolan.
A po tvoje bi moral biti tiho in delat? Torej voziti viličarja ali delati na višini? Krasno. Bi bilo res fajn, da bi med vožnjo dobil napad in povozil še tebe ali zgrmel na višini in mimogrede oplazil še tebe in te potegnil v globino (kako priročno, da se znebiš zoprnega sodelavca ala ti).
Ne želi si te bolezni in upaj, da te ne udari. Ni fajn….[/quote]
Veš kaj, poznam in sodelujem s kar nekaj osebami, ki imajo odločbe, še dosti hujše, kot je epilepsija – ampak so še kako pošteni! Ne pa, kot ta opisani primer avtorice, žal. Gre za poštenost do sodelavcev, da ne izkoriščaš svoje bolezni tako, kot jo opisani primerek v avtoričinem prispevku. To je poanta cele debate.
in ne – taka oseba, ki ima epilepsijo, niti ne dobi potrjeno na zdravniškem pregledu, da lahko dela na višini ali pa kot viličarist, že iz tega razloga ne, ker so svetlobni efekti zanj prožilec ( luči zvoki viličarja pri vzvratni vožnji naprimer) lahko tudi vzrok, da mu sprožijo napad.
Ha, ne bom povedala kakšno delo. 🙂 Ampak mi smo težavo rešili. Ne delam več namesto njega. Dela tudi on enakopravno meni, ce je preutrujen ali ponoči ne spi, pa gre na bolniško. Ok, če se 3x na mesec zgodi, da moram opraviti tudi njegovo delo, me to sploh ne moti… Motilo me je, ker sem njegovo delo opravljala vsak dan. Poleg svojega.
In delavec z epilepsijo ne sme vozit avta, viličarja še kolo ne vem, če sme. Ima tudi druge omejitve, kamor delo na višini zagotovo sodi.
Torej ta delavec ni primeren za to delovno mesto, naloga šefa pa je, da ga prerazporedi, če pa tega ne more, pa pač vi delate namesto njega. Za to pa ni kriv delavec, KRIV JE ŠEF!!!!
Jaz kot delodajalka NIKOLI ne bi zaposlila takšnega osebka, kot je avtor. Ampak res NIKOLI. Ker samo avtor uničuje odnose med sodelavci. On je edini izmeček v tej zgodbi.
Ker….noben epileptik se ne izgovarja na bolezen “kao” (karkoli že to pomeni, ne vem, sama govorim slovensko) ne sme delati tega, ne sme delat onega…. ampak je to čista resnica. Noben epileptik ni vesel, da ima to bolezen, verjemi, da bi vsak raje delal vse kot bil bolan.
A po tvoje bi moral biti tiho in delat? Torej voziti viličarja ali delati na višini? Krasno. Bi bilo res fajn, da bi med vožnjo dobil napad in povozil še tebe ali zgrmel na višini in mimogrede oplazil še tebe in te potegnil v globino (kako priročno, da se znebiš zoprnega sodelavca ala ti).
Ne želi si te bolezni in upaj, da te ne udari. Ni fajn….[/quote]
A kot delodajalka bi pa zaposlila delavca z epilepsijo za delo v skladišču (torej viličar, delo na višini,…)? Verjetno tudi ne.
Težava vse celotne zgodbe je, da človek s takimi omejitvami ne bi smel biti zaposlen na takem delovnem mestu – lahko bi pa na primer delal v pisarni, za računalnikom,…[/quote]
To je res. Ampak ni on kriv, če so ga dali na tako delovno mesto.
Jaz kot delodajalka NIKOLI ne bi zaposlila takšnega osebka, kot je avtor. Ampak res NIKOLI. Ker samo avtor uničuje odnose med sodelavci. On je edini izmeček v tej zgodbi.
Ker….noben epileptik se ne izgovarja na bolezen “kao” (karkoli že to pomeni, ne vem, sama govorim slovensko) ne sme delati tega, ne sme delat onega…. ampak je to čista resnica. Noben epileptik ni vesel, da ima to bolezen, verjemi, da bi vsak raje delal vse kot bil bolan.
A po tvoje bi moral biti tiho in delat? Torej voziti viličarja ali delati na višini? Krasno. Bi bilo res fajn, da bi med vožnjo dobil napad in povozil še tebe ali zgrmel na višini in mimogrede oplazil še tebe in te potegnil v globino (kako priročno, da se znebiš zoprnega sodelavca ala ti).
Ne želi si te bolezni in upaj, da te ne udari. Ni fajn….[/quote]
Veš kaj, poznam in sodelujem s kar nekaj osebami, ki imajo odločbe, še dosti hujše, kot je epilepsija – ampak so še kako pošteni! Ne pa, kot ta opisani primer avtorice, žal. Gre za poštenost do sodelavcev, da ne izkoriščaš svoje bolezni tako, kot jo opisani primerek v avtoričinem prispevku. To je poanta cele debate.
in ne – taka oseba, ki ima epilepsijo, niti ne dobi potrjeno na zdravniškem pregledu, da lahko dela na višini ali pa kot viličarist, že iz tega razloga ne, ker so svetlobni efekti zanj prožilec ( luči zvoki viličarja pri vzvratni vožnji naprimer) lahko tudi vzrok, da mu sprožijo napad.[/quote]
Veš kaj, ta oseba čisto nič ne izkorišča svoje bolezni. Če nekaj ne sme delati, pač ne sme. In avtor nima nobene pravice, da zaradi tega žali in ponižuje tega sodelavca. Naj se spravi na tiste, ki so mu to delovno mesto odredili. Če upa…