Naivno vprašanje za podjetnike
Slabo zastavljeno vprašanje,
Višino plače določa globalna konkurenčnost v panogi.
Tekstilna delavka ne more imeti plače 50 EUR mesečno, če delajo v Bangladešu in na Kitajskem za pol manj. Karikiram. Zato je propadla slovenska tekstilna industrija.
V, recimo, tehnoloških panogah/IT/raziskovanje, pa se o minimalni plači praviloma ne pogovarjamo.
Ja, ampak, a je cena tekstilnih izdelkov v Evropi enaka kot v Bangladešu? Medtem ko izdelek potuje v Evropo, vsi posredniki in prevozniki nabijejo gor svojo maržo, potem pa še trgovec na ciljni destinaciji. Proizvodna cena majice v Bangladešu je 20 centov, proda se v Evropi pa za 20 evrov. Koliko bi potem prosti trg dal plače trgovki v Sloveniji, če ne bi bilo omejitve navzdol?
Res? In kako bi potem ovrednotil delovna mesta, ki pravzaprav ne ustvarijo ničesar, so pa potrebna za delovanje podjetja? Recimo čistilci, vzdrževalci strojev, poslovni sekretarji, računovodje, knjigovodje?[/quote]
Verjetno glede na povprečje v panogi oz. povprečno produktivnost. Pa še nekaj – niso vsa podjetja proizvodna – in tista ki jih pobliže poznam, kar nekaj takšnih profilov ne potrebujejo.
Imam pa idejo glede poslovnih sekretarjev in računovodij; prispevek prvih se da izmeriti z razliko v produktivnosti skupine pred in po zaposlitvi in to je lahko nek osnovni kazalnik koristnosti.
Pri drugih je spet podobno – kolikor dela (časa) prihranijo nekomu nestrokovnemu, ki se sicer lahko ukvarja s prodajo, koliko drugih stroškov (npr. razne kazni, inšpekcije, itd), koliko uspejo optimizirati prispevke in druge davčne odhodke, itd. Moralo bi se poznati na skupnem učinku. Pa za zraven vzameš povprečje v panogi, pogledaš produktivnost in primerjaš z outsource možnostmi in cenami… pa bi moral približno dobiti realno št.
Ja, ampak, a je cena tekstilnih izdelkov v Evropi enaka kot v Bangladešu? Medtem ko izdelek potuje v Evropo, vsi posredniki in prevozniki nabijejo gor svojo maržo, potem pa še trgovec na ciljni destinaciji. Proizvodna cena majice v Bangladešu je 20 centov, proda se v Evropi pa za 20 evrov. Koliko bi potem prosti trg dal plače trgovki v Sloveniji, če ne bi bilo omejitve navzdol?[/quote]
Trgovki ali tekstilni delavki?
V obeh primeri (z ali brez minimalne plače) je končna plača nič EUR.
V primeru, kjer imamo minimalno plačo, zaradi stroškov dela propade industrija. To je v Sloveniji na primeru tekstilne industrije jasno vidno. Mičo Mrkaić je to napovedal vsaj 15 let nazaj. Ni (bilo) možno ohraniti Mure, Polzele, Laboda, Rašice… Vse državne subvencije so bile zgolj kupovanje socialnega miru. Strošek se je pač prištel zunanjemu dolgu države. Pri tem sta bila izrazito “učinkovita” Pahor in Križanič, ki sta za minimalno plačo v Sloveniji CELO dvignila in odpihnila okoli 20.000 delovnih mest. Mimogrede v 15 letih bi se lahko zainteresirani prekvalificirali, ampak tekstilne delavke so imele v povprečju izjemno nizko izobrazbo, osnovno šolo, nedokončano poklicno šolo, poklicno šolo.
V primeru, kjer ne bi imeli minimalne plače, bi plača tekstilne delavke padla tako nizko, da se ne bi več splačalo delati in podjetja bi propadla. To sicer ugotavlja lep delež prejemnikov socialne pomoči, še sploh kadar imajo otroke – se ne splača delati.
Torej, ko nam je globalizem všeč, ker lahko od Kitajcev kupujemo poceni izdelke, bi morali biti tudi skeptični, ko vidimo kakšne posledice pušča v neposredni okolici.
tvoje razmišljanje o tekstilnih delavkah je popolnoma napačno in ja, ker pri nas niso znali izkoristiti priložnosti in so želeli konkurirati cenenim izdelkom iz azije … so propadli.
materjali, iz katerih se je šivalo v naših tekstilnih firmah in natančnost šivanja pa še marsikaj .. pač ni in nikoli ne more bit isti nivo kot tretjerazredni ceneni tekstil in ga tudi ne moreš prodajat kot takega.
in … a ti misliš da IT trg dela, pa nima konkurence na vzhodu 🙂 ?
in še prvotno vprašanje … koliko plačaš zaposlenega je verjetno odvisno tudi od potrebe po njem, njegovega odnosa do dela ipd.
Če bi firma delala dobiček, bi jaz brez težav le tega delila z zaposlenimi, seveda pazila da ostaja firmi dovolj za razvoj ipd.
nikakor dobička firme nebi prelivala v nepotrebne materialne dobrine za preseravanje, nisem tak tip človeka, ki bi samo grabil, rada delim in zavedam se, da na koncu sabo ne bom nesla nič.
Res? In kako bi potem ovrednotil delovna mesta, ki pravzaprav ne ustvarijo ničesar, so pa potrebna za delovanje podjetja? Recimo čistilci, vzdrževalci strojev, poslovni sekretarji, računovodje, knjigovodje?[/quote]
Verjetno glede na povprečje v panogi oz. povprečno produktivnost. Pa še nekaj – niso vsa podjetja proizvodna – in tista ki jih pobliže poznam, kar nekaj takšnih profilov ne potrebujejo.
Imam pa idejo glede poslovnih sekretarjev in računovodij; prispevek prvih se da izmeriti z razliko v produktivnosti skupine pred in po zaposlitvi in to je lahko nek osnovni kazalnik koristnosti.
Pri drugih je spet podobno – kolikor dela (časa) prihranijo nekomu nestrokovnemu, ki se sicer lahko ukvarja s prodajo, koliko drugih stroškov (npr. razne kazni, inšpekcije, itd), koliko uspejo optimizirati prispevke in druge davčne odhodke, itd. Moralo bi se poznati na skupnem učinku. Pa za zraven vzameš povprečje v panogi, pogledaš produktivnost in primerjaš z outsource možnostmi in cenami… pa bi moral približno dobiti realno št.[/quote]
Oprosti, tole je malce naivno. Recimo poslovni sekretar; ti bi meril produktivnost skupine brez njega in z njim? Mi imamo zaposleno poslovno sekretarko, ki skrbi za pošto, izdajo računov, evidenco in nabavo pisarniškega materiala, urejenost poslovnih prostorov, prijave in odjave delavcev, obnove zavarovanj, kadrovsko evidenco, evidenco dopustov, periodičnih zdravniških pregledov, obračun potnih nalogov, plačuje račune, pripravlja podatke z plače za računovodstvo, skrbi za arhiv in evidenco ter arhiviranje pogodb, prevaja, pripravlja ponudbe, prezentacije, rezervira letalske katre, hotele za službene poti, registracije službenih avtomobilov in še marsikaj.
Kako konkretno bi ti ovrednostil njeno delo?
Kako bi ovrednotil in ocenil razliko v produktivnosti 26 komercialistov, 4 nabavnih, dveh vodij teama, direktorja in računovodje z njo ali brez nje?
Ja, ampak, a je cena tekstilnih izdelkov v Evropi enaka kot v Bangladešu? Medtem ko izdelek potuje v Evropo, vsi posredniki in prevozniki nabijejo gor svojo maržo, potem pa še trgovec na ciljni destinaciji. Proizvodna cena majice v Bangladešu je 20 centov, proda se v Evropi pa za 20 evrov. Koliko bi potem prosti trg dal plače trgovki v Sloveniji, če ne bi bilo omejitve navzdol?[/quote]
Trgovki ali tekstilni delavki?
V obeh primeri (z ali brez minimalne plače) je končna plača nič EUR.
V primeru, kjer imamo minimalno plačo, zaradi stroškov dela propade industrija. To je v Sloveniji na primeru tekstilne industrije jasno vidno. Mičo Mrkaić je to napovedal vsaj 15 let nazaj. Ni (bilo) možno ohraniti Mure, Polzele, Laboda, Rašice… Vse državne subvencije so bile zgolj kupovanje socialnega miru. Strošek se je pač prištel zunanjemu dolgu države. Pri tem sta bila izrazito “učinkovita” Pahor in Križanič, ki sta za minimalno plačo v Sloveniji CELO dvignila in odpihnila okoli 20.000 delovnih mest. Mimogrede v 15 letih bi se lahko zainteresirani prekvalificirali, ampak tekstilne delavke so imele v povprečju izjemno nizko izobrazbo, osnovno šolo, nedokončano poklicno šolo, poklicno šolo.
V primeru, kjer ne bi imeli minimalne plače, bi plača tekstilne delavke padla tako nizko, da se ne bi več splačalo delati in podjetja bi propadla. To sicer ugotavlja lep delež prejemnikov socialne pomoči, še sploh kadar imajo otroke – se ne splača delati.
Torej, ko nam je globalizem všeč, ker lahko od Kitajcev kupujemo poceni izdelke, bi morali biti tudi skeptični, ko vidimo kakšne posledice pušča v neposredni okolici.[/quote]
Zanimivo, da v tej globalizaciji trgovci ne propadejo. Vedno samo proizvajalci. Proizvajalec mora nižati ceno do bankrota, trgovcu pa ni treba. Delavci v trgovini so pa vseeno na najnižjih plačah.
A je Mićo izračunal tudi, pri kateri plači bi imeli polno zaposlenost? Kako nizke plače bi morali imeti, da bi brezposelnost izginila, če ga je že tako skrbelo za delovna mesta? Zakaj pa ne bi še plač članom uprav znižali, da bi bilo manj stroškov delovne sile in večja konkurenčnost? A se podjetjem splača drago plačevat vse tiste direktorje, njihove pomočnike, asistente in svetovalce? Pa drage službene avtomobile jim kupovat in vse mogoče bonitete? A ne bi bilo ceneje, če bi uprave preselili v Bangladeš in bi tam domačini menedžerirali za petsto evrov na mesec?
tvoje razmišljanje o tekstilnih delavkah je popolnoma napačno in ja, ker pri nas niso znali izkoristiti priložnosti in so želeli konkurirati cenenim izdelkom iz azije … so propadli.
[/quote]
Vsekakor. Popolnoma napačno.
Mura, IU Vrhnika, Volna, Polzela, Rašica, Peko, Elkroj, Almira, Kroj, …
Celotna tekstilna, usnjena in čevljarska industrija praktično zradirana.
Lahko greva še na lesnopredelovalno industrijo? Ti so vsaj imeli možnost, ampak smo jo zreducirali na izvoz neobdelanega lesa.
tvoje razmišljanje o tekstilnih delavkah je popolnoma napačno in ja, ker pri nas niso znali izkoristiti priložnosti in so želeli konkurirati cenenim izdelkom iz azije … so propadli.
[/quote]
Vsekakor. Popolnoma napačno.
Mura, IU Vrhnika, Volna, Polzela, Rašica, Peko, Elkroj, Almira, Kroj, …
Celotna tekstilna, usnjena in čevljarska industrija praktično zradirana.
Lahko greva še na lesnopredelovalno industrijo? Ti so vsaj imeli možnost, ampak smo jo zreducirali na izvoz neobdelanega lesa.[/quote]
pravilno vprašanje bi bilo, zakaj oz. kdo in kako je pripeljal te firme do propada, ne?
ja, ko danes pogledamo nazaj vidimo, da je bil potencial ogromen, če bi le znali izkoristit, se obrnit proti kvaliteti in izkoristit znanje in možnosti … ampak ne, nesposobna vodstva so raje pokradla kar se je dalo, ne samo iz podjetij, tudi od države … in pognala cele panoge v propad.
tvoje besede:”Torej, ko nam je globalizem všeč, ker lahko od Kitajcev kupujemo poceni izdelke, bi morali biti tudi skeptični, ko vidimo kakšne posledice pušča v neposredni okolici” so še kako resnične in vem da tudi ti razumeš, kaj pišem jaz 🙂
Zašli ste v teh vaših kalkulacijah. Govora je plačilu danes. Danes, tukaj, zdaj, koliko bi plačali delavcu. Plača mora biti tolikšna, da lahko človek prihrani kak euro vsak mesec in da razvije pravilen odnos do delodajalca in svoje službe. Nič mi ne pomaga kup nezadovoljnih ljudi, če moram potem itak delati vse sama, ker stalno iščem nove. 2 solidno plačana, ki z veseljem delata, z delodajalcem ustvarita tim, ki prinaša dobiček.
Trgovki ali tekstilni delavki?
V obeh primeri (z ali brez minimalne plače) je končna plača nič EUR.
V primeru, kjer imamo minimalno plačo, zaradi stroškov dela propade industrija. To je v Sloveniji na primeru tekstilne industrije jasno vidno. Mičo Mrkaić je to napovedal vsaj 15 let nazaj. Ni (bilo) možno ohraniti Mure, Polzele, Laboda, Rašice… Vse državne subvencije so bile zgolj kupovanje socialnega miru. Strošek se je pač prištel zunanjemu dolgu države. Pri tem sta bila izrazito “učinkovita” Pahor in Križanič, ki sta za minimalno plačo v Sloveniji CELO dvignila in odpihnila okoli 20.000 delovnih mest. Mimogrede v 15 letih bi se lahko zainteresirani prekvalificirali, ampak tekstilne delavke so imele v povprečju izjemno nizko izobrazbo, osnovno šolo, nedokončano poklicno šolo, poklicno šolo.
V primeru, kjer ne bi imeli minimalne plače, bi plača tekstilne delavke padla tako nizko, da se ne bi več splačalo delati in podjetja bi propadla. To sicer ugotavlja lep delež prejemnikov socialne pomoči, še sploh kadar imajo otroke – se ne splača delati.
Torej, ko nam je globalizem všeč, ker lahko od Kitajcev kupujemo poceni izdelke, bi morali biti tudi skeptični, ko vidimo kakšne posledice pušča v neposredni okolici.[/quote]
Zanimivo, da v tej globalizaciji trgovci ne propadejo. Vedno samo proizvajalci. Proizvajalec mora nižati ceno do bankrota, trgovcu pa ni treba. Delavci v trgovini so pa vseeno na najnižjih plačah.
A je Mićo izračunal tudi, pri kateri plači bi imeli polno zaposlenost? Kako nizke plače bi morali imeti, da bi brezposelnost izginila, če ga je že tako skrbelo za delovna mesta? Zakaj pa ne bi še plač članom uprav znižali, da bi bilo manj stroškov delovne sile in večja konkurenčnost? A se podjetjem splača drago plačevat vse tiste direktorje, njihove pomočnike, asistente in svetovalce? Pa drage službene avtomobile jim kupovat in vse mogoče bonitete? A ne bi bilo ceneje, če bi uprave preselili v Bangladeš in bi tam domačini menedžerirali za petsto evrov na mesec?[/quote]
Vsi trgovci bodo propadli, ko boš prenehala hodit v trgovino. Simple as that. Veliko pa jih je že propadlo, samo pozabite: Emona, Merx, Era,…
Proizvajalcu ni potrebno nižati cene do bankrota. Lahko inovira, napreduje, se razvija. Slovenska podjetja so bila znana po inovacijah.
Polne zaposlenosti ni nikjer, ker nekateri ljudje pač nočejo delati. To je logično, zakaj bi se ubijal za 500 EUR, če jih dobiš od države.
Kar se tiče dragih direktorjev, pomočnikov, asistentov in svetovalcev – imaš verjetno izkrivljen pogled zaradi slovenskega partijskega kapitalizma, kjer so si posamezniki prisvajali podjetja, ki jih niso ustvarili. Tisti, ki smo podjetja ustvarili sami nimamo niti nenormalno visokih plač, niti kupa spremljevalnega osebja. Vsak lastnik, ki si zna izračunati plačo in prispevke, nima želje po kakšni hudo visoki plači. Drage službene avtomobile kupujemo, ker potrebujemo stroške, da ne plačujemo previsokih davkov od dobička.
V kateri industriji bi selila menedžment v Bangladeš? V tekstilni se je to že zgodilo.
Če pa gre recimo za storitveno dejavnost v Sloveniji, pa mora biti ekipa tukaj. Dogovarjanje poslov še vedno poteka na dokaj osebni ravni.
Vprašanje v naslovu niti toliko naivno, kot provokativno. Je posledica prepričanja, da VSI delodajalci izkoriščajo svoje delavce.
Moj odgovor: moje delavke so bile plačane toliko, kot so doprinesle k uspehu podjetja (po odbitku nujno potrebnih stroškov poslovanja). Moja plača je bila 20 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} višja kot njihova. S tem, da sem delala vse sobote in veliko nedelj in praznikov, kar delavkam ni bilo treba. (Res sem bila neumna.) Približno 20 dni na leto so delale nadure, ki so jih koristile v poletnem času (jih nisem plačevala, meni jih tudi ni nihče). Začele smo z minimalcem, ki se je zvišal takoj, ko nam je šlo dobro. S tem, da je bilo veliko vpitja in kuhanja mule, ko je bilo zaradi razmer na tržišču treba plače znižati za 10 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}. HB je zdaj to za menoj.
Avtorica, še vprašanje za tebe: od kod, misliš, dobi delodajalec denar, ki ga razdeli delavcem za plače? Iz državnega proračuna mogoče?
Zanimivo, da v tej globalizaciji trgovci ne propadejo. Vedno samo proizvajalci. Proizvajalec mora nižati ceno do bankrota, trgovcu pa ni treba. Delavci v trgovini so pa vseeno na najnižjih plačah.
A je Mićo izračunal tudi, pri kateri plači bi imeli polno zaposlenost? Kako nizke plače bi morali imeti, da bi brezposelnost izginila, če ga je že tako skrbelo za delovna mesta? Zakaj pa ne bi še plač članom uprav znižali, da bi bilo manj stroškov delovne sile in večja konkurenčnost? A se podjetjem splača drago plačevat vse tiste direktorje, njihove pomočnike, asistente in svetovalce? Pa drage službene avtomobile jim kupovat in vse mogoče bonitete? A ne bi bilo ceneje, če bi uprave preselili v Bangladeš in bi tam domačini menedžerirali za petsto evrov na mesec?[/quote]
Vsi trgovci bodo propadli, ko boš prenehala hodit v trgovino. Simple as that. Veliko pa jih je že propadlo, samo pozabite: Emona, Merx, Era,…
Proizvajalcu ni potrebno nižati cene do bankrota. Lahko inovira, napreduje, se razvija. Slovenska podjetja so bila znana po inovacijah.
Polne zaposlenosti ni nikjer, ker nekateri ljudje pač nočejo delati. To je logično, zakaj bi se ubijal za 500 EUR, če jih dobiš od države.
Kar se tiče dragih direktorjev, pomočnikov, asistentov in svetovalcev – imaš verjetno izkrivljen pogled zaradi slovenskega partijskega kapitalizma, kjer so si posamezniki prisvajali podjetja, ki jih niso ustvarili. Tisti, ki smo podjetja ustvarili sami nimamo niti nenormalno visokih plač, niti kupa spremljevalnega osebja. Vsak lastnik, ki si zna izračunati plačo in prispevke, nima želje po kakšni hudo visoki plači. Drage službene avtomobile kupujemo, ker potrebujemo stroške, da ne plačujemo previsokih davkov od dobička.
V kateri industriji bi selila menedžment v Bangladeš? V tekstilni se je to že zgodilo.
Če pa gre recimo za storitveno dejavnost v Sloveniji, pa mora biti ekipa tukaj. Dogovarjanje poslov še vedno poteka na dokaj osebni ravni.[/quote]
Zakaj je v Sloveniji vedno govora samo o družinskih podjetjih kot tistih pravih? A delniška družba pa ni pravo podjetje? Tudi v tujini so direktorji in spremljevalno osebje delni lastniki korporacij, ki jih niso sami ustvarili. Določen delež nagrade dobijo v delniških opcijah. Pa se temu ne reče partijski kapitalizem. Olastninjenje socialističnih podjetij ni šlo po izvirnem slovenskem scenariju, ampak se je kopiralo britanske scenarije tajkuniziranja iz osemdesetih let, ko je thatcherijanska histerija razprodajala državno industrijo. Tudi Britanci so dali skozi partijski kapitalizem.
Verjetno glede na povprečje v panogi oz. povprečno produktivnost. Pa še nekaj – niso vsa podjetja proizvodna – in tista ki jih pobliže poznam, kar nekaj takšnih profilov ne potrebujejo.
Imam pa idejo glede poslovnih sekretarjev in računovodij; prispevek prvih se da izmeriti z razliko v produktivnosti skupine pred in po zaposlitvi in to je lahko nek osnovni kazalnik koristnosti.
Pri drugih je spet podobno – kolikor dela (časa) prihranijo nekomu nestrokovnemu, ki se sicer lahko ukvarja s prodajo, koliko drugih stroškov (npr. razne kazni, inšpekcije, itd), koliko uspejo optimizirati prispevke in druge davčne odhodke, itd. Moralo bi se poznati na skupnem učinku. Pa za zraven vzameš povprečje v panogi, pogledaš produktivnost in primerjaš z outsource možnostmi in cenami… pa bi moral približno dobiti realno št.[/quote]
Oprosti, tole je malce naivno. Recimo poslovni sekretar; ti bi meril produktivnost skupine brez njega in z njim? Mi imamo zaposleno poslovno sekretarko, ki skrbi za pošto, izdajo računov, evidenco in nabavo pisarniškega materiala, urejenost poslovnih prostorov, prijave in odjave delavcev, obnove zavarovanj, kadrovsko evidenco, evidenco dopustov, periodičnih zdravniških pregledov, obračun potnih nalogov, plačuje račune, pripravlja podatke z plače za računovodstvo, skrbi za arhiv in evidenco ter arhiviranje pogodb, prevaja, pripravlja ponudbe, prezentacije, rezervira letalske katre, hotele za službene poti, registracije službenih avtomobilov in še marsikaj.
Kako konkretno bi ti ovrednostil njeno delo?
Kako bi ovrednotil in ocenil razliko v produktivnosti 26 komercialistov, 4 nabavnih, dveh vodij teama, direktorja in računovodje z njo ali brez nje?[/quote]
Pa seveda je naivno, saj je ugibanje! Nisem strokovnjak za te zadeve, samo hipotetično razmišljam. Zato konkretno tudi ne bi znal brez pomoči ali vsaj kakšnega izobraževanja / študija.
In nisem zapisal, da je lahko. Razlika v produktivnosti (ali v prihodkih oz. prometu) celega teama verjetno je – sicer je zaposlitev nesmiselna. Oz. obrnjeno, verjetno bi produktivnost skupine padla, če bi se vsak zase moral ukvarjat še s tem, s čemer se zdaj ona.
Vsi trgovci bodo propadli, ko boš prenehala hodit v trgovino. Simple as that. Veliko pa jih je že propadlo, samo pozabite: Emona, Merx, Era,…
Proizvajalcu ni potrebno nižati cene do bankrota. Lahko inovira, napreduje, se razvija. Slovenska podjetja so bila znana po inovacijah.
Polne zaposlenosti ni nikjer, ker nekateri ljudje pač nočejo delati. To je logično, zakaj bi se ubijal za 500 EUR, če jih dobiš od države.
Kar se tiče dragih direktorjev, pomočnikov, asistentov in svetovalcev – imaš verjetno izkrivljen pogled zaradi slovenskega partijskega kapitalizma, kjer so si posamezniki prisvajali podjetja, ki jih niso ustvarili. Tisti, ki smo podjetja ustvarili sami nimamo niti nenormalno visokih plač, niti kupa spremljevalnega osebja. Vsak lastnik, ki si zna izračunati plačo in prispevke, nima želje po kakšni hudo visoki plači. Drage službene avtomobile kupujemo, ker potrebujemo stroške, da ne plačujemo previsokih davkov od dobička.
V kateri industriji bi selila menedžment v Bangladeš? V tekstilni se je to že zgodilo.
Če pa gre recimo za storitveno dejavnost v Sloveniji, pa mora biti ekipa tukaj. Dogovarjanje poslov še vedno poteka na dokaj osebni ravni.[/quote]
Zakaj je v Sloveniji vedno govora samo o družinskih podjetjih kot tistih pravih? A delniška družba pa ni pravo podjetje? Tudi v tujini so direktorji in spremljevalno osebje delni lastniki korporacij, ki jih niso sami ustvarili. Določen delež nagrade dobijo v delniških opcijah. Pa se temu ne reče partijski kapitalizem. Olastninjenje socialističnih podjetij ni šlo po izvirnem slovenskem scenariju, ampak se je kopiralo britanske scenarije tajkuniziranja iz osemdesetih let, ko je thatcherijanska histerija razprodajala državno industrijo. Tudi Britanci so dali skozi partijski kapitalizem.[/quote]
Saj ne gre samo za družinske firme; gre za to, da vse kar sprašuješ je odvisno od lastnika. In če je lastnik kreten, oz. karakter, ki bi rad samo čimprej izmolzel, potem se dogaja kar pišeš.
Če ni – se dogajajo pa druge stvari.
Tu gre bolj za tradicijo kapitala oz. kapitalizma v družbi in za razumevanje človeške soodvisnosti in osebno integriteto – kar pri nas trenutno niso ravno popularne kvalitete.
Tipičen problem manjših skupin, sploh ko se uveljavi miselnost o krivdi drugih.
Vsi trgovci bodo propadli, ko boš prenehala hodit v trgovino. Simple as that. Veliko pa jih je že propadlo, samo pozabite: Emona, Merx, Era,…
Proizvajalcu ni potrebno nižati cene do bankrota. Lahko inovira, napreduje, se razvija. Slovenska podjetja so bila znana po inovacijah.
Polne zaposlenosti ni nikjer, ker nekateri ljudje pač nočejo delati. To je logično, zakaj bi se ubijal za 500 EUR, če jih dobiš od države.
Kar se tiče dragih direktorjev, pomočnikov, asistentov in svetovalcev – imaš verjetno izkrivljen pogled zaradi slovenskega partijskega kapitalizma, kjer so si posamezniki prisvajali podjetja, ki jih niso ustvarili. Tisti, ki smo podjetja ustvarili sami nimamo niti nenormalno visokih plač, niti kupa spremljevalnega osebja. Vsak lastnik, ki si zna izračunati plačo in prispevke, nima želje po kakšni hudo visoki plači. Drage službene avtomobile kupujemo, ker potrebujemo stroške, da ne plačujemo previsokih davkov od dobička.
V kateri industriji bi selila menedžment v Bangladeš? V tekstilni se je to že zgodilo.
Če pa gre recimo za storitveno dejavnost v Sloveniji, pa mora biti ekipa tukaj. Dogovarjanje poslov še vedno poteka na dokaj osebni ravni.[/quote]
Zakaj je v Sloveniji vedno govora samo o družinskih podjetjih kot tistih pravih? A delniška družba pa ni pravo podjetje? Tudi v tujini so direktorji in spremljevalno osebje delni lastniki korporacij, ki jih niso sami ustvarili. Določen delež nagrade dobijo v delniških opcijah. Pa se temu ne reče partijski kapitalizem. Olastninjenje socialističnih podjetij ni šlo po izvirnem slovenskem scenariju, ampak se je kopiralo britanske scenarije tajkuniziranja iz osemdesetih let, ko je thatcherijanska histerija razprodajala državno industrijo. Tudi Britanci so dali skozi partijski kapitalizem.[/quote]
Nisem omenil družinskih podjetij, niti z besedo.
Vsak lahko kupi delnice kateregakoli podjetja, ki kotira na borzi. Če delaš v takem podjetju, ki kotira na borzi, lahko mirno kupuješ delnice.
Si imela “slovensko” podjetje, kjer so lastniki del svojega lastništva prepustili zaposlenim in so ga vsi skupaj prodali za bajne denarce, tujcem.
Kot partijski kapitalizem sem označil slovenski primer političnega nastavljanja direktorjev. Izčrpavanje matičnega podjetja, ustvarjanja by-pass firm in dobivanja kreditov na lepe oči, da bi podjetja z lastnim denarnim tokom odplačevala kredit, ki ga je za nakup tega istega podjetja dobila prava oseba na pravem mestu s pravimi poznanstvi.
Če misliš, da moramo tisti, ki smo podjetja ustvarjali sami iz nič, po socialistično deliti svoje lastništvo, pa ne razumeš pojma zasebne lastnine.
Zakaj je v Sloveniji vedno govora samo o družinskih podjetjih kot tistih pravih? A delniška družba pa ni pravo podjetje? Tudi v tujini so direktorji in spremljevalno osebje delni lastniki korporacij, ki jih niso sami ustvarili. Določen delež nagrade dobijo v delniških opcijah. Pa se temu ne reče partijski kapitalizem. Olastninjenje socialističnih podjetij ni šlo po izvirnem slovenskem scenariju, ampak se je kopiralo britanske scenarije tajkuniziranja iz osemdesetih let, ko je thatcherijanska histerija razprodajala državno industrijo. Tudi Britanci so dali skozi partijski kapitalizem.[/quote]
Nisem omenil družinskih podjetij, niti z besedo.
Vsak lahko kupi delnice kateregakoli podjetja, ki kotira na borzi. Če delaš v takem podjetju, ki kotira na borzi, lahko mirno kupuješ delnice.
Si imela “slovensko” podjetje, kjer so lastniki del svojega lastništva prepustili zaposlenim in so ga vsi skupaj prodali za bajne denarce, tujcem.
Kot partijski kapitalizem sem označil slovenski primer političnega nastavljanja direktorjev. Izčrpavanje matičnega podjetja, ustvarjanja by-pass firm in dobivanja kreditov na lepe oči, da bi podjetja z lastnim denarnim tokom odplačevala kredit, ki ga je za nakup tega istega podjetja dobila prava oseba na pravem mestu s pravimi poznanstvi.
Če misliš, da moramo tisti, ki smo podjetja ustvarjali sami iz nič, po socialistično deliti svoje lastništvo, pa ne razumeš pojma zasebne lastnine.[/quote]
Saj v razvitem kapitalizmu tudi delničarji ne ustvarjajo sami korporacij iz nič. Profesionalci investicijskih skladov se igrajo s tujem denarjem in kupujejo vrednostne papirje na špekulantskem trgu.
Koliko pa ti ustvariš sam podjetje iz nič, je pa tudi vprašanje. Iz nič nikoli ni nič. Osnovni fizikalni zakon, ki ga podjetniki negirate, kot da ste čarovniki. Ponavadi se podjetja ustanavljajo s sodelavci. Nobeden ne zmore vsega sam. Firme so rezultat skupnega truda. Potem si pa ustanovitelj pripiše vse zasluge nase, ostali so mu pa strošek. Koliko neplačanih nadur so opravili za to, da je firma obstala, se ne spomni in ga ne zanima. Samo on se je žrtvoval in garal. Ravno taki ne razumete izvora zasebne lastnine, kot ne razumete niti socializma in ničesar, kar ni povezano z vašim napihnjenim egom.