želim si otroka, on pa ne
Partner ima iz prvega zakona otroka, hčerko, ki je stara 15 let. Midva sva skupaj 5 let (on ima 40, jaz 33). Med nama štima res čisto vse in je moški, ki si ga res lahko samo želiš.
Dokler ne pride do pogovora o otrocih. V prejšnji zvezi sem s takratnih partnerjem imela 4 neuspele postopke umetne oploditve. Otroka si res zelo želim in bi zelo rada poskusila še z enim postopkom. Vendar moj pravi, da se mu ni do tega, da je dal to čez in da se ne vidi več, da bi imeli majhnega.
Res ne vem, kaj naj..tako zelo sem žalostna, ker je drugače res super moški. Hčerko ima zelo rad, denar tudi ne bi bil problem..
Otroke ima drugače zelo rad – v sorodstvu je kar nekaj mlajših (po njegovi in moji strani) in tudi njega imajo radi. S hčerko je vedno preživel veliko časa in tako je tudi sedaj – veliko je pri naju in gre z nama. To sploh ni problem.
Ampak on pravi, da bi zdaj pa rad malo užival (šel na smučanje, morje brez skrbi, savna,…) – ker si te stvari kar privoščiva. Kar nekaj časa je odplačeval kredite, ker je pustil ženi in hčerki novo hišo, pa vložil je v s.p. Po tej strani ga razumem. Vendar iti npr. za vikend smučat danes ni več takšen problem, če so na razpolago babice, ki bi z veseljem popazile na otročka.
Otroke ima drugače zelo rad – v sorodstvu je kar nekaj mlajših (po njegovi in moji strani) in tudi njega imajo radi. S hčerko je vedno preživel veliko časa in tako je tudi sedaj – veliko je pri naju in gre z nama. To sploh ni problem.
Ampak on pravi, da bi zdaj pa rad malo užival (šel na smučanje, morje brez skrbi, savna,…) – ker si te stvari kar privoščiva. Kar nekaj časa je odplačeval kredite, ker je pustil ženi in hčerki novo hišo, pa vložil je v s.p. Po tej strani ga razumem. Vendar iti npr. za vikend smučat danes ni več takšen problem, če so na razpolago babice, ki bi z veseljem popazile na otročka.[/quote]
Dokler razmišljaš, da otroka poturiš babici, vidva pa gresta na smučanje, je bolje, tako kot pravi mož – nič otrok.
Tvoj partner je pameten in realen človek.
Za seboj imaš štiri neuspešne umetne oploditve! Mislim, da si svoje telo že dovolj namučila. Še enkrat bi hotela iti skozi to? Kaj, če bi spet spodletelo?
Glej, nihče nima vsega. Najboljše je, da se sprijazniš z življenjem, ki ga imaš. Če se bo otrok zgodil po naravni poti, se bo pač zgodil.Ampak zavestno iti še enkrat skozi to – meni se zdi neumno. Partner ima hčerko, imej jo rada in skrbi zanjo, kot da bi bila tvoja. Sigurno imaš tudi nečake. Tudi z njimi se lahko ukvarjaš in jim nameniš svojo ljubezen in pozornost.
Tvoja težava izhaja iz tega, ker se nista pošteno pogovorila o teh stvareh, preden sta vstopila v partnerski odnos. Njega razumem, pri svojih letih je sit plenic in odrekanja. Končno diha brez dolgov in majhnih otrok. Razumem tudi tebe, da si otroka želiš. Samo nista razčistila osnovnih želja pravočasno.
Žal mi je, avtorica, za tvojo situacijo. Mislim, da ni rešitve, ki bi vaju oba osrečila.
Razumem ga, on ve kako je biti starš, to izkušnjo je imel, pripeljal hči že skoraj v odraslo dobo. Če se vama postopki umetne oploditve še malo zavlečejo, lahko hitro pride do tega, da bo on star 45 in razumem, da si pri teh letih ne želi še enkrat čez vse obveznosti, ki jih otrok prinaša.
Še bolj pa razumem tebe. Želja po materinstvu je naravna in po vsem, kar si dala skozi, verjamem, da le še narašča. Lahko se temu odpoveš, si rečeš da partnerja preveč ljubiš, ampak mislim, da bo v tebi ostala praznina in neka tiha zamera do njega. Ne vem, če se to lahko srečno konča. Jaz se spomnim, ko sva se odločila za drugega otroka, pa sva vmes imela tri splave. Spomnim se, kako težko mi je bilo gledati novorojenčke prijateljic, pa sem imela doma že enega razgrajača. Tebi je najbrž še huje.
Sedaj si pred težko odločitvijo. Ni zagotovila, da boš, če zapustiš partnerja, našla sorodno dušo, ki si bo otrok želela. Vem pa da bi jaz poizkusila. V prihodnji zvezi pa bi morala že na začetku partnerju dati vedeti, da si otrok želiš, da ne bo čez nekaj let spet neprijetnih presenečenj.
Vso srečo ti želim.
Če pa se odločiš ostati s partnerjem, pa že sedaj pri sebi razčisti, da je to tvoja odločitev in pojdi naprej brez skritih zamer. Najslabše kar lahko storiš pa je, da ostaneš s partnerjem z mislijo, da si bo premislil, ali da otroka od njega čustveno izsiliš.
Otroke ima drugače zelo rad – v sorodstvu je kar nekaj mlajših (po njegovi in moji strani) in tudi njega imajo radi. S hčerko je vedno preživel veliko časa in tako je tudi sedaj – veliko je pri naju in gre z nama. To sploh ni problem.
Ampak on pravi, da bi zdaj pa rad malo užival (šel na smučanje, morje brez skrbi, savna,…) – ker si te stvari kar privoščiva. Kar nekaj časa je odplačeval kredite, ker je pustil ženi in hčerki novo hišo, pa vložil je v s.p. Po tej strani ga razumem. Vendar iti npr. za vikend smučat danes ni več takšen problem, če so na razpolago babice, ki bi z veseljem popazile na otročka.[/quote]
Dokler razmišljaš, da otroka poturiš babici, vidva pa gresta na smučanje, je bolje, tako kot pravi mož – nič otrok.[/quote]
To je bil zgolj primer, da se da tudi en vikend za dva dni iti na smučanje (ima sestra majhno punčko, 1,5 let in jo mami rada počuva za dva dni, če gresta). Verjemi, da mi na kraj pameti ne bi prišlo, da bi otroka nekomu “podturila”, sploh ker sem že dala nekaj težkih postopkov čez in če bi mi bilo dano biti mami, bi mi bil otrok na prvem mestu – ob možu.
Otroke ima drugače zelo rad – v sorodstvu je kar nekaj mlajših (po njegovi in moji strani) in tudi njega imajo radi. S hčerko je vedno preživel veliko časa in tako je tudi sedaj – veliko je pri naju in gre z nama. To sploh ni problem.
Ampak on pravi, da bi zdaj pa rad malo užival (šel na smučanje, morje brez skrbi, savna,…) – ker si te stvari kar privoščiva. Kar nekaj časa je odplačeval kredite, ker je pustil ženi in hčerki novo hišo, pa vložil je v s.p. Po tej strani ga razumem. Vendar iti npr. za vikend smučat danes ni več takšen problem, če so na razpolago babice, ki bi z veseljem popazile na otročka.[/quote]
Jaz bi ga pustila in si druzino ustvarila u nekom, ki si to tudi zeli.
mene pa zanima zakaj nekatere hočete imet otroke tudi preko trupel? telo ti je že 4x povedalo da noče, emšo ti tud ne pomaga najbolj ampak ti bi na vsak način ali pa po nasvetu še bolj tupih mon it narazen in spet na silo probat z drugim… pa če še s tistim ne bi bilo?
Ja, razumem te. Problem je tudi in predvsem v tem, da imas ti probleme z zanositvijo. Ce jih ne bi imela, bi pac enostavno zanosila – v smislu “ups, zgodilo se je pac”. Ampak tebi se ne more kar “zgoditi”, kajne? Skoda. Raje sprejmi situacijo kakrsna je ali pa pojdi narazen in poisci takega partnerja, ki si bo otroka zelel.
Hvala za te besede :)[/quote]
Se strinjam… samo, da jaz ne vidim variante da bi lahko bila srecna s tem clovekom ce ostanes z njim v vezi. A on slisi tvoje zelje… ocitno ne, za vedno bi se prilagodila njemu in odpovedala lastnim zivljenjskim zeljam zaradi denarja nekoga… meni to deluje tako, da eno je imel dovolj rad, da ima z njo otroka in ima tega otroka tudi rad, tebe pa pac ocitno nima toliko, da bi s teboj imel otroka in ga imel rad, raje ima denar. Jaz bi mu samo pomahala nasvidenje. In naj smuca in uziva z denarjem. Jaz copata za takega tipa ne bi bila niti se ne bi odpovedala zivljenjski zelji za nobenega tipa, se sploh ne za nekoga, ki ze ima otroka in bi on od mene pricakoval, da sprejmem njegovega, sam pa ne bi bil toliko, da bi slisal moje zelje.
Otroke ima drugače zelo rad – v sorodstvu je kar nekaj mlajših (po njegovi in moji strani) in tudi njega imajo radi. S hčerko je vedno preživel veliko časa in tako je tudi sedaj – veliko je pri naju in gre z nama. To sploh ni problem.
Ampak on pravi, da bi zdaj pa rad malo užival (šel na smučanje, morje brez skrbi, savna,…) – ker si te stvari kar privoščiva. Kar nekaj časa je odplačeval kredite, ker je pustil ženi in hčerki novo hišo, pa vložil je v s.p. Po tej strani ga razumem. Vendar iti npr. za vikend smučat danes ni več takšen problem, če so na razpolago babice, ki bi z veseljem popazile na otročka.[/quote]
Dokler razmišljaš, da otroka poturiš babici, vidva pa gresta na smučanje, je bolje, tako kot pravi mož – nič otrok.[/quote]
Ne strinjam se!
Avtorica, jaz ti z vsem srcem privoščim otroka in se strinjam s tabo.Če so babice zato, zakaj ne bi kdaj popazile na vnučka!
Tvoj partner je egoist :sam ima otroka, tebi ga ne privošči.
Povem ti, da takole ne bo šlo naprej.Tvoja želja bo vedno večja in ti boš sčasoma nesrečna.Ker te partner ne sliši.Tvoja želja je globoka, njemu pa je pri tem vseeno.Jaz bi se vsedla z njim za mizo in se resno pogovorila.Če ne misli s teboj v tem sodelovati, potem bosta morala narazen.
Ker boš jezna nanj.
A zdaj boš pa ti plačevala njegove bivše grehe in prejšnje življenje : da je imel posojila, ti nimaš nič pri tem.
Resno se pogovorita in če bo vztrajal pri svojem, veš – da te ne spoštuje in te nima rad.Ampak samo sebe in svojo rit.Pa naj gre v savno, pa smučat.Očitno mu je do tega več, kot do tebe.
Jaz te popolnoma razumem. Če dobiš otroka le preko umetne oploditve, si boš morala najti drugega partnerja. Želje po otroku ne moreš razumsko odpisati. Ta želja ti bo ostala vedno v življenju. Če ima otroke rad in lahko zanosiš brez umetne oploditve, bodi kao zaščitena in zanosi nehote. Takih otrok je 90 procentov.
To ni preko trupel.In ni res, da ji je telo že 4krat povedalo, da noče…to je neumestno, kar pišeš.Avtorica, če tvoj partner ni za to, se počasi razidita.Dovolj si še mlada, da lahko dobiš drugega, ki bo srečen, da bo imel s teboj otroka in želim ti , da ti uspe.In da ti ne uspe samo enkrat, ampak da boš nekoč srečna mamica celo dveh ali treh.Če čutiš, da je to tisto, kar si želiš z vsem svojim bitjem, potem ne vztrajaj več z moškim, ki si je oddahnil od svojega otroka.Ker on očitno ni družinski človek, ki bi mu ti in otroci pomenili največ in bili njegova največja sreča.Naj gre naprej, pa naj si najde drugo, s katero bo hodil naokoli, ti pa poišči drugega.Kdor išče, ta najde, pa četudi boš iskala par let.Sigurna sem, da se bo splačalo!
To ni preko trupel.In ni res, da ji je telo že 4krat povedalo, da noče…to je neumestno, kar pišeš.Avtorica, če tvoj partner ni za to, se počasi razidita.Dovolj si še mlada, da lahko dobiš drugega, ki bo srečen, da bo imel s teboj otroka in želim ti , da ti uspe.In da ti ne uspe samo enkrat, ampak da boš nekoč srečna mamica celo dveh ali treh.Če čutiš, da je to tisto, kar si želiš z vsem svojim bitjem, potem ne vztrajaj več z moškim, ki si je oddahnil od svojega otroka.Ker on očitno ni družinski človek, ki bi mu ti in otroci pomenili največ in bili njegova največja sreča.Naj gre naprej, pa naj si najde drugo, s katero bo hodil naokoli, ti pa poišči drugega.Kdor išče, ta najde, pa četudi boš iskala par let.Sigurna sem, da se bo splačalo![/quote]
a to pa ni egoistično it iz zveze zaradi neustavljive želje po otroku, in najt drugega partnerja in spet ga pustit, če ni otroka in spet drugega in drugega dokler še emšo ne reče ne?
Hvala za te besede :)[/quote]
Se strinjam… samo, da jaz ne vidim variante da bi lahko bila srecna s tem clovekom ce ostanes z njim v vezi. A on slisi tvoje zelje… ocitno ne, za vedno bi se prilagodila njemu in odpovedala lastnim zivljenjskim zeljam zaradi denarja nekoga… meni to deluje tako, da eno je imel dovolj rad, da ima z njo otroka in ima tega otroka tudi rad, tebe pa pac ocitno nima toliko, da bi s teboj imel otroka in ga imel rad, raje ima denar. Jaz bi mu samo pomahala nasvidenje. In naj smuca in uziva z denarjem. Jaz copata za takega tipa ne bi bila niti se ne bi odpovedala zivljenjski zelji za nobenega tipa, se sploh ne za nekoga, ki ze ima otroka in bi on od mene pricakoval, da sprejmem njegovega, sam pa ne bi bil toliko, da bi slisal moje zelje.[/quote]
Torej vstopaš v zvezo iz čistega egoizma. Običajno se to konča tako, da se po izpolnjenih reprodukcijskih željah takšni primerki moškega naveličajo, krivdo pa valijo izključno nanj.
S partnerjem se enkrat realno pogovori … povej mu odkrito, da si zelo želiš otroka, in da si vedno bolj na dnu zaradi tega in podobno. Če ne bo hotel ne po naravni, ne po umetni, pa ga vprašaj, če bi lahko šla na umetno oploditev od kakega drugega darovalca? možno, da je tvoj partner že postal neploden ali da njegovi spermiji niso več tako aktivni, kot 15 let nazaj.
Poskusi se zmeniti … če ne bo šlo, verjami, da boš celo življenje nesrečna z njim oz. boš čutila neko praznino. Če ne bo hotel ne umetno, ne naravno, boš mogla menjati partnerja, ali pa skočiti čez plot, kar predvidevam, da nisi taka.
Se strinjam… samo, da jaz ne vidim variante da bi lahko bila srecna s tem clovekom ce ostanes z njim v vezi. A on slisi tvoje zelje… ocitno ne, za vedno bi se prilagodila njemu in odpovedala lastnim zivljenjskim zeljam zaradi denarja nekoga… meni to deluje tako, da eno je imel dovolj rad, da ima z njo otroka in ima tega otroka tudi rad, tebe pa pac ocitno nima toliko, da bi s teboj imel otroka in ga imel rad, raje ima denar. Jaz bi mu samo pomahala nasvidenje. In naj smuca in uziva z denarjem. Jaz copata za takega tipa ne bi bila niti se ne bi odpovedala zivljenjski zelji za nobenega tipa, se sploh ne za nekoga, ki ze ima otroka in bi on od mene pricakoval, da sprejmem njegovega, sam pa ne bi bil toliko, da bi slisal moje zelje.[/quote]
Torej vstopaš v zvezo iz čistega egoizma. Običajno se to konča tako, da se po izpolnjenih reprodukcijskih željah takšni primerki moškega naveličajo, krivdo pa valijo izključno nanj.[/quote]
A ne vstopamo vsi v zveze iz egoizma?
To ni preko trupel.In ni res, da ji je telo že 4krat povedalo, da noče…to je neumestno, kar pišeš.Avtorica, če tvoj partner ni za to, se počasi razidita.Dovolj si še mlada, da lahko dobiš drugega, ki bo srečen, da bo imel s teboj otroka in želim ti , da ti uspe.In da ti ne uspe samo enkrat, ampak da boš nekoč srečna mamica celo dveh ali treh.Če čutiš, da je to tisto, kar si želiš z vsem svojim bitjem, potem ne vztrajaj več z moškim, ki si je oddahnil od svojega otroka.Ker on očitno ni družinski človek, ki bi mu ti in otroci pomenili največ in bili njegova največja sreča.Naj gre naprej, pa naj si najde drugo, s katero bo hodil naokoli, ti pa poišči drugega.Kdor išče, ta najde, pa četudi boš iskala par let.Sigurna sem, da se bo splačalo![/quote]
Predpistavljajmo, da žensks res zaključi zvezo.
Nato najde novega partnerja, potencialnega očeta njenih otrok.
In gre spet čez postopek – in ne uspe.
Kaj pa potem?
Išče dalje, dokler se “materinska želja” ne realizira?