Ali se spomnite, kam ste šli na prvo vožnjo, ko ste dobili izpit za avto? In kateri je bil vaš prvi avto? Ste kupili novega ali rabljenega?

Bela lada samara. Na Bled sem šel … Se spomnim, kot da bi bilo danes. To so bili časi.

V Trst sem sibala po nakupih z sivo petko. Ke lepo je blo

Jaz sem kupila rabljenega Yugota. Prva daljsa voznja je bila v LJ, me je bilo strah kot cucka!! Sem bila cisto zmedena zaradi mnozice velikih krizisc!

Seveda se spomnim. Oče me je peljal na UE, kjer sem vse uredila, ko sem prišla nazaj do avta je oče sedel na sovoznikovem sedežu ter se tako potihoma muzal. Meni nič jansno, vem da je odprl okno in rekel da bom jaz peljala naprej. Bila sem malo zmedena, ker tega res nisem pričakovala. Vsedla sem se za volan, tako malo v strahu.Peljala sva se v mojo najljubšo slaščičarno na tortico kakšnih 20 min vožnje stran. Vem da je bil full ponosen name.

s starim fičekom s Ptuja v Haloze, Podlehnik in preko brega v Leskovec, decembra po snegu

kje pa so bila ta “velika” križišča?
zdaj jih namreč ni več.

S katrco iz LJ v Piran. 😉

Prva vožnja je prva in verjetno se je spomni vsak po svoje. Jaz vem, da se od posledic prve vožnje še danes ne bom zapeljala v Trst, pa sem drugače sama prevozila kar dobršen del Evrope in tudi večjih mest, kot je Trst. Torej, ata, mama, sestra in jaz za volanom, izpit lih eno štirinajst dni, socialistična lada, gužva (ali pa se je meni zdelo, da je) taka, da je pritiskalo od vsepovsod, cornuto, cornuto iz avtov spredaj in zadaj, troblje so parale ušesa, teklo od mene, hočem speljat, avto crkne, ne vžge, foter pizdi verglaj, ker če nebo zdaj vžgalo, je cinšpula zalita, mati histerira saj sem rekla, sestra tuli zadaj, jaz grem ven, jaz grem ven,…. še danes mi je slabo, če se spomnim prve vožnje, pa drugače ful rada vozim!

Naj povem, da sem se že vozila preden sem imela vozniški izpit :))
Kolegica je že imela izpit, njo sem prosila da me do nekje pelje oz sva šle skupaj, potem sem pa sama vozila, vse ok, nič ni bilo narobe, nikoli me niso ustavili ne dobili policisti…ha ha.
Po končanem pouku sem jo prosila…”gremmmo”…

Me je bilo strah prvič sesti v avto sama ne da bi bil kdo zraven mene, zato sem šla 2 dni zaporedoma samo po tistih cestah, ki sem jih dobro poznala 🙂

Ha, v Izolo, spremstvu staršev in strogega sovoznika-očeta, nič ni bilo ok, ne hitrost, ne varnostna razdalja, pa enkrat preveč po sredi, pa potem spet preveč po robu, pa neenakomerna hitrost, pa volan ne znam držat dobro, … .
Do Belvedera, v Novembru je bilo to, daljnega leta 1990, še v Jugoslaviji.

Prva vožnja je bila mestna. Prva izven mesta pa v Grosuplje s polnoletnim spačkom pozimi brez gretja.

O ja, sem se kar malo tresla, po Celovški od Petrola pa do doma, me je ful presenetil prijatelj, da mi je zaupal svojega Audia A4, kako je bil mehek volan, uuu ga je bilo lepo peljati…
Prvi avto mi je podaril najboljši prijatelj, R. Clio, moder.
Zaljubljena sem pa še vedno v Mazdo. Ne bom pozabila, kako me je pribilo na stol, ko me je spet eden od prijateljev prvič peljal z novo Mazdo 626, ki jo je dobil za 18 roj.dan od staršev, je imela hude pospeške…

S prijateljicama smo jo z renault 11 mahnile iz Lj v Budimpesto .

Moj prvi avto je bil yugo 45, vožnja je trajala od doma čez Drnovo, Kalce -Naklo in tiste ovinke nazaj proti domu. Pa oče je šel zraven (svež šofer potrebuje starševski nasvet).
Najbolj sem bila vesela, ko se je kolega napil in sem dobila njegovo toyoto corrolo za vozit. Takrat sem tudi pozabila na omejitve.
Najbolj strah je bilo peljat enga starega ropotajočega mitshubishija (kolega se je napil) V mladih časih sem bila dostikrat šofer za ostalo ekipo.
Ko sem naredila izpit sem vsaj pol ure prej odhajala v službo, da me ne bi videli kako se matram z avtom in zadnja odhajala s parkirišča 🙂
Do zdaj sem samo enkrat plačala radar in enkrat zletela s ceste. Očitno tam gor nekdo pazi name.