Spoznala italijana
Že naslov pove vse 🙂 torej, nekaj mesecev nazaj sem v tujini spoznala italijana s katerim sva se takoj vklopla, se noro privlačiva in se že kar nekaj časa plete med nama, videvava se kolikor se pač lahko, na splošno vse ok.. pa vendar me malo motijo teli stereotipi o italijanih, da gledajo za drugimi ženskami, ˝playboyi˝, mamini sinčki,… Je morda imela katera od vas italijana? Mene zelo matra kaj mislite o njih :))
Imela. 2 leti. Tako kot vsak Slovenec, Nemec, Američan, Kitajec… odvisno od vzgoje in moralnih načel. Moj je bil glasbenik, nenehno na poti, obdan z norimi italijanskimi fenicami 😉 pa sem mu 100% zaupala. Familija super, takoj so me sprejeli, čeprav nisem znala besedice italjansko. Problem je nastal pri razdalji. Imaš slabe dni, bi se rad pocrkljav, pa ljubljene osebe ni. Pri nama je šlo vse navzdol, ko sva prišla do spoznanja, da se bo moral eden od naju preselit. On se ni hotel zaradi glasbe, jaz ne zaradi študija. In sva zaključila. Težava je bila tudi v jeziku. Najin jezik za pogovor je bila angleščina. Velikokrat sva se skregala, ker nisva točno znala ubesedit misli v tujem jeziku. Misliš v slovenščini, poveš v angleščini, ob si to prevede v italijanščino.. hm. Ko tista igrica telefonček. Prvi pove besedo STOL, zadnji pa reče MOTIKA.
Kolegica je bila v razmerju z njegovim najboljšim prijateljem, po več kot 10ih letih sta še vedno skupaj, imata otročička, ona živi v Italiji že kakšnih 6 let. Onedva sta to rešila. Midva pač ne.
Sem pa v tem času spoznala fajn Italijane, zveste, nezveste, šarmerje (celo en poročen frend njegov me je poskušal osvojit), imaš vsega dosti. Če ima resne namene, bo pa tako pokazal čas. Spoznati se morata, to je to. Jaz sem se zaljubila v Italijo, v način življenja, v način razmišljanja… kljub temu, da nama ni uspelo (hvala bogu, ker imam zdaj popolnega moškega zase, pa še Slovenc! :-D), lahko o Italijanih povem le lepe stvari. So drugačni, imajo druge navade, ampak so dobrosrčni,dobrovoljni… ni da ni. No, pa moj ni mel kakšne bolestne “italjanske” mame 😀 je žurala, se rihtala, s tipčkom hodla na koncerte, kuhal smo pa tamladi, hihi 😉 No, babica je bila pa prava, stereotipna Italijanka. Ampak tudi o njej samo pozitivni spomini 🙂
Vita e bella! Če ne drugega, boš videla Italijo, ki ti jo bo pokazal pravi Italijan. Vredno vsakega greha! 🙂 hehe.
Čeprav nerad generaliziram (ker vedno so izjeme) kar se tiče italijanov ti lahko povem iz prve roke ker jih precej poznam, da vse kar si navedla kot stereotipe o italijanih, drži. Prevaral te bo takoj ko mu se ukaže prilika. Takšni pač so. Po mojem mnenju so najbrž takšni ker italijanke nimajo pojma o življenju. Nosijo glave v oblakih. In takšne oni obožujejo ker jim lahko prodajo bilo kaj.
Vedno sem se spraševal kaj te italijanke (ki so kulturne in lepe ženske) vidijo na tem lažnivim,naparfumiranim kretenčičima. Nešteto krat sem videl italijane ki pridejo z ženami na dopust kako plačujejo kurbice za seks. Res neverjetno. Žena kot avion a on plačuje tem smrdljivim ukrajinskim cipam za seks.Beeksss.
Zato beži stran od Italijana če se le da.
Zanimivo, kako je ljudem všeč določen tip ljudi.
Recimo meni še niti 1 Italijan nikoli všeč ni bil in se mi kar dozdeva, če bi me kateri osvajal, da je itak vse zlagano samo zato, da me položi in skoz imam občutek, da imajo ti moški več žensk ter to tako prfektno igrajo, da njihove ženske nimajo pojma. Za tistimi veselimi in prijaznimi obrazi se po moje skriva marsikaj. Prav nekaj takšnega, kot je darwin napisal.
Meni sličijo na kakšne Arabce, ki se tudi zelo trudijo okoli evropskih žensk, samo, da jih osvojijo, a v ozadju imajo popolnoma drugačno računico.