Stara psicka – paliativna oskrba
Imamo 16 let staro psicko vecje pasme (npr a la zlati prinasalec), ki ima zadnje leto vecje tezave z lumbalno hrbtenico.
Pred kaksnim letom smo bili na popolnem veterinarskem pregledu z ekg, uz srca in trebuha ter pregledom krvi, ki so bili vsi za starost odlicni.
Ima pa lumbosakralno stenozo, ki se zadnjih par mesecev se kar poslabsuje – postala je inkontinentna za blato (pac poberemo za njo – zivi z nami v hisi) in tezko hodi na kratke sprehode pri cemer vlece zadnje sape s hrbtiscem sape po cesti zaradi cesar ji obcasno nastanejo ranice.
Sicer je se zmeraj relativno zivahna, vesela, ima dober apetit in urejeno prebavo. Proti bolecinam prejema karprofen 50mg/dan – sicer so se ji ob tem nekoliko zvisali jetrni encimi, vendar smo se v dogovoru z veterinarjem odlocili, da je pac paliativa tukaj pomembnejsa.
Poskusili smo tudi razne pasje “alternative” tipa Inflamex, Cortaflex… vendar nismo opazili kaksne spremembe.
Zanima me ali ima kdo morda izkusnje se s kaksnimi drugimi protibolecinskimi sredstvi (tudi ce bi jih hodila kupovat v tujino) in morda s Tramadolom ali drugimi opiati, ki jim nas veterinar sicer ni naklonjen – pravi da bo samo spala in ne bo imela nic vec od zivljenja? Ali morda kaksnimi drugimi nacini, kako ji olajsat preostale mesece (razne opornice, vozicki itd)?
Prosim, ce se lahko vzdrzite neprimernih komentarjev in pozivov k evtanaziji – zavedamo se, da to se pride ampak zaenkrat na to nismo pripravljeni ne mi ne ona, dokler ima se kaj od zivljenja in najde veselje v svojem vsakdanu.
Jaz bom komentirala samo glede opiatov. Sosedov kuza je imel kostne metastaze in velike bolecine zaradi cesar je dobival opiate in res, kuza je veliko spal, tudi bruhal, nastopila je zaprtost, ni imel orientacije v prostoru……. Ampak ker so bile bolecine res hude so mu protibolecinska sredstva redno dajali potem pa se odlocili za evtanazijo.
Lp
Čestitke, da ste toliko časa skupaj.
Moja nemška ovčarka je 12 let, kar je že pričakovana življ. doba za to pasmo. Ima značilne težave svoje pasme, vendar zaenkrat še ni prehudo, me pa seveda še marsikaj čaka.
Če nima bolečin v trebušni votlini, bi jaz poskusila z opornico za zadnje noge. Ko hodi, jo z njo razbremeniš teže, tako da ne bo podrsavala po tleh. Če ima dovolj močne prednje tace, bo s to opornico tudi lahko šla sama po stopnicah. Pogovarjala sem se z neko lastnico, ki je rekla, da je bila njenemu psu ta opornica zakon, jo je imel zelo rad, ko je ugotovil, da potem toliko lažje hodi 🙂 V kakem vozičku ne vidim velikega smisla.
Glede protibolečinskih ti žal ne znam nič svetovati. Jaz bom začela z vražjim krempljem. Obstaja tudi kot mazilo (uporabljajo ga npr. lastniki konjev, ker je njim težko dati karkoli proti bolečinam), ne vem pa, ali na tej stopnji, kot je vaša psica, lahko še kaj pomaga.
Že pred to psičko sem imela nemškega ovčarja. Uspavati sem ga dala, ko ni mogel več sam vstati. In to se je zgodilo praktično čez noč. Mislim, da pes kar sam pokaže, kdaj ima dovolj vsega. Ni pa imel popolnoma nobenih drugih problemov … edino s kolki.
pa dobro, razumem veterinarja, služi z vašim psom, razumem tebe, si egoistična in sebična in želiš psa ob sebi da zadostiš svojim nizkotnim težnjam, ampak psa nikakor ne razumem, kako da se še ni stegnil? kaj pa ima od življenja? zadovoljevanje gospodarja na koncu boleča in mučna smrt, ki jo boš ti še raztegnila v nedogled?
In kaj točno ima od takega življenja?[/quote]
Bom kar sama sebe citirala:
Se zmeraj se nas zelo razveseli, ko pridemo domov, sama se pride veckrat na dan pocartat in se obcasno celo se zmeraj hoce igrat, hrane je se posebej vesela ob vsakem obroku, na dober dan pa tudi na sprehod gre rada. Razveseli se obiskov in se zmeraj fehtari pri mizi…
Pac res ne deluje kot pes, ki bi bil vsega navelican in bi v depresiji pricakoval konec. Saj tudi vsi gibalno ovirani ljudje niso kar za odstrel, kajne?
Pa ves ravno zate sem upala, da bos imela kak pameten input.
In kaj točno ima od takega življenja?[/quote]
Bom kar sama sebe citirala:
Se zmeraj se nas zelo razveseli, ko pridemo domov, sama se pride veckrat na dan pocartat in se obcasno celo se zmeraj hoce igrat, hrane je se posebej vesela ob vsakem obroku, na dober dan pa tudi na sprehod gre rada. Razveseli se obiskov in se zmeraj fehtari pri mizi…
Pac res ne deluje kot pes, ki bi bil vsega navelican in bi v depresiji pricakoval konec. Saj tudi vsi gibalno ovirani ljudje niso kar za odstrel, kajne?
Pa ves ravno zate sem upala, da bos imela kak pameten input.[/quote]
jaz sem na istem s svojim oz. še na slabšem. ;(
trenutno jemlje loxicom, razmišljm o konoplji.
Glej predlogi za alternativna zdravila so vec kot dobrodosli.
Torej, ce te prav razumem je po tvoje bolje psa evtanazirati kot mu nuditi protibolecinsko terapijo, ki je pri psih pac omejena na cox inhibitorje in opiate (kolikor je meni znano, ce imas pa ti kaksne druge informacije pa prosim na plan z njimi)?
povem samo za psičko, umrla stara 18 let ..Bila je manjša psička, mešanka. dolga kot
jazbečar..Pri 16.5 -letih so ji ddpovedale zadnje tačke-hrbtenica…Pravzaprav gre za
predel , hrbet pri zadnjih nogah..Operacija pri tej starosti ni prišla v
upoštev, zdravnik ji je predpisal Medrol..Psička se je začela popravljati , hoditi,
vsak dan je bila boljša..Bila je živahna, lepo je hodila je na sprehode.
Vsakič, ko se je začelo slabšati pri hoji, jo zanašati, sem jo peljala na injekcijo in potem je jemala še tablete o Medrol z ozirom na njeno težo. To so so močna zdravila tudi za ljudi, ledvica trpijo.
Po letu in pol je začela hirati, počasi smo videli, da izgublja voljo, tri dni ni nič
jedla in smo se poslovili..
Težko se je posloviti,ko te gledjo tiste živahne, vdane oči, ko pride čas…ja, moraš
biti močan. Srečno
Najlepsa hvala vsem z normalnimi in cloveskimi komentarji 🙂
@tudi mene to caka: ali slucajno ves kaksno opornico je imel kuza? Ker vse, ki sem jih jaz gledala so misljene bolj za po stopnicah in pomoc psu pri vstajanju oz namestitvi na invalidski vozicek. Tisti rocaj na riti pa nisem ziher, kako bi se obnesel na sprehodu, sploh pri vecjem psu.
@Julij Cezar: glede na to, da sem trenutno noseca, mi nic ne manjka, hvala za skrb.
@ Julij Cezar, Gost in Yo: ali se res ne morete vzdrzati zlobnih in cinicnih komentarjev, sploh ce vidite, da je nekomu hudo in si zeli samo pomagati bitju, ki ga ima zelo rad ze 16 let, obenem pa se seveda dobro zavedam, da bo nekje treba potegniti crto kot sem tudi ze veckrat napisala.
Ah, ti nosecniski hormoni, saj sicer nisem tako obcutljiva 🙂
Začni ji dajati b complex da se bodo utesnjeni živci lažje regenerirali. Čeprav ste probali že veliko preparatov vam toplo priporočam Cosequin. Res dela čudeže. Na žalost imam z psi, ki so imeli probleme s hrbtenico še preveč izkušenj. Cosequin je rešil psičko, ki je tulila od bolečin. Ortoped je gledal njen rtg in ni vedel kaj naj sploh reče. Kolki fuč, na vsakem vretencu hernija,… Predpisal ji je Cosequin in če kdo verjame ali ne, po dveh dneh jemanja je psička poskakovala, kar ni počela nikoli prej v življenju. Drug pes je čez noč postal hrom od vratu navzdol. Zadnjih nog ni čutil. Tri hernije, skoraj 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} prekinitev hrbtenjače… Zopet visoke doze b complexa za živčevje, Cosequin in veliko ljubezni, potrpljenja, požrtvovalnosti,… in korak za korakom je zopet shodil. Bil je inkontinenten zato tudi ta tvoj problem čisto razumem. Po dolgem brskanju sem našla pralne plenice za pse, saj so bile tiste, ki jih za enkratno uporabo prodajajo pri nas, vse premajhne.
Za žival smo dolžni skrbeti tudi ko je star in bolan. In treba je videti kdaj je čas da jo pustimo čez mavrico. Če dobro poznamo svojo žival točno vemo kdaj je čas za to. Saj nam to sami povedo.
Glede pomoči v tvojem primeru ti ne znam pomagati. Upam, da nasveti nekaterih glede zdravil obrodijo sadove pri tvoji pasji punci.
Vsekakor pa ne poslušaj teh hladnosrčnikov, ki ti želijo le mazati vest in zganjati žlehtnobo. Sama sem zelo realen človek in iz smrti ne delam nobenih scen, jemljem jo kot del življenja (preživela sem veliko smrti-starši, dragi stari starši, ljubljenčka dva-oba v lepi starosti uspavana, mlad mož…zato vem kaj govorim) in tudi sama sem pred dvemi leti pospremila svojo pasjo lepotico v visoki starosti na zadnjo pot ampak res šele takrat, ko je volja v njej ugasnila, ko ni bila več vesela in ko nekaj dni ni več jedla. Če imaš svojega ljubljenčka rad, to opaziš in takrat je čas, da pozabiš nase in poskrbiš le za žival, da ne trpi po nepotrebnem. Takrat gre živalca tudi brez upiranja k veterinarju, prav vidiš lahko, da komaj čaka na konec, v očeh ni leska, telo ne zmore več (tudi zaradi bolezni), kuža sam ve, kdaj je čas, če seveda umira ‘od starosti’ in zaradi bolezni. Zato le poskrbi zanjo, rada jo imej do konca in še naprej. Tvoja duša je lepa in čista, če si pripravljena poskrbeti za svojo dolgoletno prijateljico tudi takrat, ko ni vse super truper, ko te stara dama najbolj potrebuje. Žlehtnobe na forumu pa so tiste vrste ljudje, katerih uboge živalce na starost zapuščene in zavržene same tavajo po svetu, ker se jim zdi škoda denarja in časa zanje, ker so stare in bolne in se jih znebijo. Fuj in fej, ljudje znajo biti prave smeti. Vendar pa, ko bo umrl plamenček v njenih očeh, ko bo zanjo postalo prehudo, moraš vedet, da je čas, da se poslovita. Do takrat pa želim, da najdeš rešitev, zdravilo in da uživaš z njo do maksimuma. Vse dobro želim.
In kaj točno ima od takega življenja?[/quote]
točno tako: če smo še bolj “Ljudski in človeški”, 16 pasjih let je 116 človeških:))))
Avtorica, ko bodo bolečine prehude, jih ne lajšajte…. prekinite jih….. Pes nima več nič od takega življenja. Je preživeto, žal. To se morate začeti zavedati. Je preživel svoje življeno lepo z vami, a ko nastopi životarjenje, je to mučenje živali.
Pa lp od lastnika 13-letnega štirinožca, ki je zanekrat še čil, živahen, dnevno po 3x po uro ali več na sprehodu, živi za to. Za sprehode… in doma za masažo vsepovsod med čohanjem in cartanjem, za prekrvavitev.
Ko pes ne more več tekajoče z nasmehom na obrazu na sprehod s tako diagnozo pa sploh, je čas, da se poslovite…… Ne pa lajšat bolečin z opiati.
In kaj točno ima od takega življenja?[/quote]
točno tako: če smo še bolj “Ljudski in človeški”, 16 pasjih let je 116 človeških:))))
Avtorica, ko bodo bolečine prehude, jih ne lajšajte…. prekinite jih….. Pes nima več nič od takega življenja. Je preživeto, žal. To se morate začeti zavedati. Je preživel svoje življeno lepo z vami, a ko nastopi životarjenje, je to mučenje živali.
Pa lp od lastnika 13-letnega štirinožca, ki je zanekrat še čil, živahen, dnevno po 3x po uro ali več na sprehodu, živi za to. Za sprehode… in doma za masažo vsepovsod med čohanjem in cartanjem, za prekrvavitev.
Ko pes ne more več tekajoče z nasmehom na obrazu na sprehod s tako diagnozo pa sploh, je čas, da se poslovite…… Ne pa lajšat bolečin z opiati.[/quote]
No, to kaj vse naj zmore pes, preden je za odpis, je tvoje videnje. Ampak močno dvomim, da bi kak veterinar starega psa uspaval samo zato, ker ne more več tekajoče z nasmehom na obrazu na sprehod. Dokler zmore sto metrov sam (magari ob podpori zdravil), se sam dvignit, neboleče odvaja in ima apetit, je pes pravzaprav zdrav, samo betežen.
Mislim prav na opornico za sprehode.
http://www.petplanet.co.uk/product_group.asp?dept_id=112&pg_id=296
Ta gospa, s katero sem jaz govorila, je psa tako vodila na sprehod, drugače mu pa s tem lahko pomagaš tudi samo po stopnicah. Pač odvisno od stopnje okvare oz. bolečin. Verjetno se pa začne s stopnicami in potem na neki stopnji nadaljuje tudi na sprehodih.
točno tako: če smo še bolj “Ljudski in človeški”, 16 pasjih let je 116 človeških:))))
Avtorica, ko bodo bolečine prehude, jih ne lajšajte…. prekinite jih….. Pes nima več nič od takega življenja. Je preživeto, žal. To se morate začeti zavedati. Je preživel svoje življeno lepo z vami, a ko nastopi životarjenje, je to mučenje živali.
Pa lp od lastnika 13-letnega štirinožca, ki je zanekrat še čil, živahen, dnevno po 3x po uro ali več na sprehodu, živi za to. Za sprehode… in doma za masažo vsepovsod med čohanjem in cartanjem, za prekrvavitev.
Ko pes ne more več tekajoče z nasmehom na obrazu na sprehod s tako diagnozo pa sploh, je čas, da se poslovite…… Ne pa lajšat bolečin z opiati.[/quote]
No, to kaj vse naj zmore pes, preden je za odpis, je tvoje videnje. Ampak močno dvomim, da bi kak veterinar starega psa uspaval samo zato, ker ne more več tekajoče z nasmehom na obrazu na sprehod. Dokler zmore sto metrov sam (magari ob podpori zdravil), se sam dvignit, neboleče odvaja in ima apetit, je pes pravzaprav zdrav, samo betežen.[/quote]
to si ti misliš…. S tako diagnozo pri tej starosti, kot jo opisuje avtorica, vsak realen veterinar, ki ne bo hotel služiti na tvoji denarnici v dobro bolnega spa, ne bo predpisoval nobene Th, sploh pa ne opiatov. Bo kar realno povedal, kaj je za psa najboljša (od)rešitev.
Ps. že 30let sobivam s štirinožci, tako da imam kar nekaj izkušenj. In pri enemu res nismo podaljševali mučenja, eden je pa umrl naravne smrti – zastoj srca na domači travi.
Ko se pes umika od družbe, ko se umakne in s tem pokaže, da želi svoj mir, ko ne želi več ven, ko pretirano vzdihuje ko leži, ko komaj naredi tistih nekaj korakov, da opravi potrebo, s tako diagnozo. Žal, zrealiziraj se, ker te še čaka, kot si sama napisala…..
točno tako: če smo še bolj “Ljudski in človeški”, 16 pasjih let je 116 človeških:))))
Avtorica, ko bodo bolečine prehude, jih ne lajšajte…. prekinite jih….. Pes nima več nič od takega življenja. Je preživeto, žal. To se morate začeti zavedati. Je preživel svoje življeno lepo z vami, a ko nastopi životarjenje, je to mučenje živali.
Pa lp od lastnika 13-letnega štirinožca, ki je zanekrat še čil, živahen, dnevno po 3x po uro ali več na sprehodu, živi za to. Za sprehode… in doma za masažo vsepovsod med čohanjem in cartanjem, za prekrvavitev.
Ko pes ne more več tekajoče z nasmehom na obrazu na sprehod s tako diagnozo pa sploh, je čas, da se poslovite…… Ne pa lajšat bolečin z opiati.[/quote]
No, to kaj vse naj zmore pes, preden je za odpis, je tvoje videnje. Ampak močno dvomim, da bi kak veterinar starega psa uspaval samo zato, ker ne more več tekajoče z nasmehom na obrazu na sprehod. Dokler zmore sto metrov sam (magari ob podpori zdravil), se sam dvignit, neboleče odvaja in ima apetit, je pes pravzaprav zdrav, samo betežen.[/quote]
A si tudi drugače v življenju tak egoist?
No, to kaj vse naj zmore pes, preden je za odpis, je tvoje videnje. Ampak močno dvomim, da bi kak veterinar starega psa uspaval samo zato, ker ne more več tekajoče z nasmehom na obrazu na sprehod. Dokler zmore sto metrov sam (magari ob podpori zdravil), se sam dvignit, neboleče odvaja in ima apetit, je pes pravzaprav zdrav, samo betežen.[/quote]
to si ti misliš…. S tako diagnozo pri tej starosti, kot jo opisuje avtorica, vsak realen veterinar, ki ne bo hotel služiti na tvoji denarnici v dobro bolnega spa, ne bo predpisoval nobene Th, sploh pa ne opiatov. Bo kar realno povedal, kaj je za psa najboljša (od)rešitev.
Ps. že 30let sobivam s štirinožci, tako da imam kar nekaj izkušenj. In pri enemu res nismo podaljševali mučenja, eden je pa umrl naravne smrti – zastoj srca na domači travi.
Ko se pes umika od družbe, ko se umakne in s tem pokaže, da želi svoj mir, ko ne želi več ven, ko pretirano vzdihuje ko leži, ko komaj naredi tistih nekaj korakov, da opravi potrebo, s tako diagnozo. Žal, zrealiziraj se, ker te še čaka, kot si sama napisala…..[/quote]
Pisala sem zate, kaj je tvoja meja. Če pes ne more več laufat?
No, to kaj vse naj zmore pes, preden je za odpis, je tvoje videnje. Ampak močno dvomim, da bi kak veterinar starega psa uspaval samo zato, ker ne more več tekajoče z nasmehom na obrazu na sprehod. Dokler zmore sto metrov sam (magari ob podpori zdravil), se sam dvignit, neboleče odvaja in ima apetit, je pes pravzaprav zdrav, samo betežen.[/quote]
A si tudi drugače v življenju tak egoist?[/quote]
Da. Psov ne dam uspavat takoj, ko malo zašepajo in začnejo težje vstajati.
pa dobro, razumem veterinarja, služi z vašim psom, razumem tebe, si egoistična in sebična in želiš psa ob sebi da zadostiš svojim nizkotnim težnjam, ampak psa nikakor ne razumem, kako da se še ni stegnil? kaj pa ima od življenja? zadovoljevanje gospodarja na koncu boleča in mučna smrt, ki jo boš ti še raztegnila v nedogled?[/quote]
A ko bo tvoja mama pristala na invalidskem vozicku in bo imela vrecko za stomo, jo bos tudi uspaval?
Glej predlogi za alternativna zdravila so vec kot dobrodosli.
Torej, ce te prav razumem je po tvoje bolje psa evtanazirati kot mu nuditi protibolecinsko terapijo, ki je pri psih pac omejena na cox inhibitorje in opiate (kolikor je meni znano, ce imas pa ti kaksne druge informacije pa prosim na plan z njimi)?[/quote]
Daj se ti postavi v vlogo svoje psice – da si inkontinenčna in da ne moreš zadrževat blata, da ti odpoveduje “zadn konc”, da vlečeš za seboj noge po hrbtišču po asfaltu in dobivaš rane…Zmoreš?
pa dobro, razumem veterinarja, služi z vašim psom, razumem tebe, si egoistična in sebična in želiš psa ob sebi da zadostiš svojim nizkotnim težnjam, ampak psa nikakor ne razumem, kako da se še ni stegnil? kaj pa ima od življenja? zadovoljevanje gospodarja na koncu boleča in mučna smrt, ki jo boš ti še raztegnila v nedogled?[/quote]
A ko bo tvoja mama pristala na invalidskem vozicku in bo imela vrecko za stomo, jo bos tudi uspaval?[/quote]
eni ste pa res omejeni, no. Ne moreš psa enačiti s človekom, no. In ja, nespoštljivo do živali, ki je bila tvoj spremljevalec za čas njegovega življenja je, da mu v agoniji podaljšuješ muke in trpljenje, misleč, da mu življenje.
Pes ne govori človeške govorice, drugače bi vam že zdavnaj rekel: rad te imam, samo prosim, odrepi me že teh muk… Ampak eni ste in boste večni egoisti, tudi kar se štirinožcev tiče.
J