njegova hči
Njegova hči je v občutljivih letih odraščanja, tik pred puberteto, krhka, nežna. Razmišljava o skupnem življenju, v katerem si dekletce z lahkoto predstavljam, saj sem jo iz distance spremljala že iz otroških let. Vem, da je zelo zaščitniški, tudi vem, da jaz temu otroku nisem in ne bom mama, vseeno bi pa rad bila otroku kar se da blizu v naslednjih čustveno napornih letih. Z lastnimi otroci sem v času njene starosti bila zelo intenzivno blizu, še zmeraj smo zvečer kaj prebrali v postelji, kakšne pesmice, poučne zgodbice, mnogokrat sem še otroka pocrkljala do spanja, potem pa potihoma zapustila sobo. V njeni starosti so moji otroci imeli nagradno spanje v spalnici čez vikend, malo smo se drenjali, ampak bila so čudovita jutra v objemu. Meni so to samoumevna dejanja srečnega otroštva, zbliževanja z otrokom in nudenje občutka varnosti. Sedaj pa težava. Moj partner tega ne podpira, pač iz vidika, ker ne želi preveč scrkjane punčke, čeprav jo ima blazno rad. Ne morem mu dopovedati, da je to v fazi privajanja na nove življenjske okoliščine morda vseeno priložnost, da me lažje sprejme, pa tudi, da imava to možnost le še zelo kratek čas, do vstopa v puberteto, no, vsaj pri nas je bilo tako, da sta se otroka počasi umaknila iz teh jutranjih crkljanj, ko je nastopilo obdobje mozoljčkov. Zanima me mnenje, predvsem ločenih mamic, katere delijo otroke z novimi partnerkami otrokovega očeta, ali se vam zdijo moja pričakovanja iznad tega, kar bi si želele za svojega otroka, ko je na stikih pri očetu. Partner se boji tudi tega, da bi bivša lahko nagajala, če bi deklica kdaj prespala z nama v skupni postelji. Ločitev je sicer bila zelo čustvena in boleča, ne bi hotela poslabševati zadev, vsekakor pa si želim, da bi punčka bila čim manj podvržena še dodatnim pretresom in da bo se dobro počutila v novem okolju. Vem in jasno mi je, da bosta tako on in mamica peljala vzgojo po temeljih, ki sta si jih zamislila onadva, vseeno pa si ne predstavljam, da bi odraščanje otroka opazovala od daleč in pasivno. Konec koncev, ko bo imel partner čez dan obveznosti v času stikov, bova čas preživljali s pupo medve sami. Moji otroci so že odrasli.
Hvala vsem za odgovore
Emmm… ne. Nikar. Imaš na voljo prb. tisoč minut na dan, da ji izkašeš pozornost, enako tudi oče. A spanju v skupni postelji se ognite na daleč. Tista postelja je namenjena očetu in materi (oz. “mačehi”) in je svetinja.
otroka se nista nikoli cartala z nama v postelji. Mi ne gre. Kot je nekoč ena
mamica spraševala, če se starši skupaj z otrokom kopamo v kopalni kadi.
UF, seveda se igram z njim, nikakor pa ne zlezem v kad.
Se kar naježim..Je sto in en način, da se zbližaš z otrokom, pa ne to zbliževanje
v postelji in kopalni kadi. Enim se zdi to normalno, meni ne.
Kaj ti je, da sploh predlagaš kaj takšnega?
Če bi meni moj partner predlagal, da bi moja takrat 10 letnica spala z nama, naju ne bi več videl.
Eno je crkljanje s starši, pa še to pri teh letih samo na otrokovo pobudo. Ti si pa kar določila, kako bo. Še dobro, da ima tvoj partner zdravo pamet in se s tabo ne strinja.
Ne vsiljuj se s takšnimi forami, daj otroku dihati. Svoje otroke si že spravila h kruhu, naj isto storijo še njeni starši. Tukaj ti nimaš neke vloge kot da partnerja podpiraš in deklici nudiš razumevanje.
Želiš si spati v isti postelji s partnerjevo hčerjo? Oprosti a ti ne deluješ uredu. Po pisanju sodeč hrepeniš po nečem kar ni normalno. In potem se bojimo samo moških ki stegujejo roke po otrocih,ker mislimo da imajo samo moški čudna nagnjenja. Meni ti ne spadaš med najbolj normalne, tvoj partner dela veliko napako ker je s teboj. Upam da čimprej spregleda.
No, moj partner ima predšolskega otroka, ki je zaradi prostorskih razmer vajen spati s starši (pri mami z mamo, pri partnerju z atijem), vendar v svoji postelji.
Otroka imam zelo rada in sem srečna, da sem lahko del njegovega življenja, pa da se razumeva in tako naprej. Pride se tudi pocrkljat k meni, ampak to so trenutki, ko je recimo utrujen, pa atija ni zraven. Če bi bil poleg ati, bi zlezel k njemu, logično. Pusti se mi pobožati, držati za roko …. da bi pa ponoči prav načrtno lezel med naju, to pa ne. Prilomasti zjutraj, zbudi atija in vstaneta.
Vtikuješ sev zadevo, ki daleč presega tvoje pristojnosti. Kako si sploh drzneš narekovati, kako bo in kako naj ima tvoj partner rad svojo hčerko, kakšen bo vaš odnos? In da tako veliko punco siliš v svoj prisiljeni objem, je skorajda nasilje. Kaj je narobe s tabo?
Vsaka družina ima drugačno dinamiko. Vi pa zaenkrat sploh še niste družina.
Podpiram mnenja, da tvoja želja ni normalna. Zavedaj se, da vi trije niste družina in da si ti za otroka tujka, morda celo vsiljivka. Naredi prostor, zrak med vami, ne delaj drame iz stikov.
Otrok pride na stike z očetom, ne k tebi. Z njim mora ohranjati vezi, ti pa bodi ob strani in jima tega ne otežuj. Tudi s svojim siljenjem v neko toplo družinsko posteljo delaš razdor.
Saj si vendar odrasla ženska z odraslimi otroci. Kateri 10 letnik bi si pa želel stiskanja v postelji s staro žensko, tujko? Prosim no, vklopi razum. Tvoje fantazije o srečni družini bi morala izživeti takrat, ko si še furala prvi zakon. In narediti črto za nekim obdobjem, ko so otroci odrasli. Ti pa dozoreti v čustvih in razmišljanju. Tudi jaz mislim, da otrok ne sodi v zakonsko posteljo. Partnerjev otok je še v toliko večjem precepu, ker si to morda želi, vendar s svojim očetom in svojo mamo, ne pa kar z neko žensko.
Pusti partnerja na miru s svojimi predlogi, sploh če vidiš,da mu niso všeč. Raje poskrbi da bo otrok prišel v sproščeno vzdušje in da bo k očetu rad prihajal. Posteljno cartanje pa naj bo omejeno na vaju dva.
Ko berem tvoj prispevek, se ne morem znebiti občutka, da si ena tistih ljudi, ki se samo postarajo, odrastejo pa nikoli ne. Delaj na tem.
Najprej vsem hvala za odgovore. Sicer tako drastičnega načina razmišljanja, kot ste nekateri napeljali, nisem pričakovala. Meni v sanjah ne bi padlo na pamet, da je v crkljanju z otrokom kaj bolanega, povezovanje še z skupnim kopanjem pa v kontekstu kot je v enem od postov zapisano, resnično daje dvom v prisebnost tistega, ki zadeve tako vidi. Jaz jih ne. Morda manjka pri vsem tem podatek, da si deklica zelo želi tega, da bi lahko kakšno noč prespala v spalnici, že prej, po ločitvi še toliko bolj, vendar je oči tukaj dosti nomajen. Meni se zdi, da če punčka izraža željo po bližini, ki je ne izsiljuje, le nakazuje, da bi oči lahko popustil za kak dan. Ne do tega, da bi to bila dnevna rutina. Tudi sami smo imeli pri naših to kot nagradico, v smislu, danes je pa dan za crkljanje. Seveda je najlažje ostati trdno pri svojih načelih, vendar se mi zdi, da punčka po nepotrebnem izgublja nekaj, kar se ji zdi pomembno. Nikakor pa nisem pomislila, da bi ji skupno spanje vsiljevala, kot nekaj, kar je moja želja. Nad ostale insinuacije z žaljivim podtonom pa kaj naj rečem – si, kar misliš. Mi je žal ljudi, ki v vsem najdejo kanček slabega.
To, kar si ti predstavljaš, ni nobeno zbliževanje z otrokom (tudi s tvojimi ni bilo). Če je to edini način, ki ga imaš, znaš, si žal nedozorela na vseh področjih. Dekle v puberteto, ti bi jo pa v posteljo jemala in crkljala. Pravzaprav je to bližje čustveni zlorabi, kot pa ljubezni. žal.
Ti bodi tam kot partnerka njenega očeta, imej ga rada, spoštuj ga, imej rada njo in spoštuj jo. In če te bo iskala, potrebovala, jo sprejmi in ne zavračaj. To je vse. In med ljubezen in spoštovanje spada tudi omejevanje in postavljanje mej, če je to potrebno, ne glede na to, da nisi njena mati – če boste seveda živeli skupaj. Če ne, se ne vtikaj.
In še nekaj. Otrok rabi ljubezen ves čas, tekom dneva. Pravo ljubezen, ki ni le stiskanje in božanje in crkljanje ipd. in če jo dobi zares, je ne bo iskal ponoči v postelji roditeljev. Ki je btw. poimenovana “zakonska postelja” z razlogom …
Je pa še ena možnost, ki pa jo tvoja zamegljenost ne bo nikoli videla, očetova pa še manj. Nemalokrat na tak način odraščajoče hčerke (s spanjem v zakonski postelji) poskušajo izriniti stran mater in še bolj novo partnerko, najprej iz postelje, nato iz očetovega življenja …
1.Hvala vsem za odgovore si napisala v prvem postu. Drugič napiši zahtevam samo potrditev mojega razmišljanja.
2. Ne žali s stavkom si kar razmišljaš. Kaže se tvoja kultura ne moja.
3. Kot je napisal Desi. 1000minut na dan imaš čas da ji izkažeš naklonjenost.
4. Mi smo se crkljali na kavču pred tv in s pico na krožniku. Še danes, ko so odrasli, cenijo naše skupne trenutke in s toplino govorijo o njem. Edino preoblečt sem ga dala, ker smo ga včasih malo popacali.
5. Prav je, da si družina najde prostorček kjer se sprosti. Mislim pa , da to ni spalnica.
6. Sonce je in ne bom več odgovarjala. Čao
-dihaj z njim in bodi eno z njim.
Otroci imajo različne potrebe, vikend crklanje ne doživljajo vsi enako in ga ne potrebujejo vsi v enaki meri.
Ima izkušnje z otroki od drugih, npr. nečakinje, pazila otroke od prijateljice in od ene znanke, pa od bivšega fanta – nisva bila za skupaj, a sva ostala prijatelja in je imel kasneje otroka – se je z njegovo mamico hitro razšel. pa bila sem botra enemu iz doma Malči Belič……….
Praviloma me vsi tuji otroci zelo sprejmejo, se pomirijo v moji bližini. že po prvem varstvu sprašujejo spet zame- kdaj bo spet prišla, pa sem kar stroga – vendar obenem zelo ljubeča.
Po eni strani moraš zelo paziti na ljubosumje odraslih, če te otroci nadpovprečno sprejemajo. Vedno moraš dajati veljavo staršem, ki zaradi vzgojnih omejitev v določnem trenutku v otroških očeh morda niso najbolj “zaželeni”. Vedno je treba upoštevati voljo staršev. Lahko predlagaš, a samo enkrat. Vse ostalo je že vsiljevanje.
Po drugi strani pa kot so ti že rekli, je nešteto situacij, ko otroku lahko izkažeš naklonjenost, ljubezen in ga pomiriš, potem pa se umakneš in svoje bližine ne vsiljuješ. Že s svojimi mislimi ga sooblikuješ. Če začuti v tebi podporo, če se bo otroku samemu ali vama s partnerjem kaj zalomilo, si že veliko naredila. Reci pravo besedo ob pravem mestu, ki otroku pomaga da se razcveti, polno zaživi in gre svojo pot, zaradi katere je na tem svetu.. Npr če je žalosten zaradi mamice, mu reci, kmalu se bosta spet videla, mamica te ima rada in ves čas misli nate – a ta trenutek ne more biti s tabo. Tudi če je odnos otroka s starši poln travm, še vedno je za otroka starš tisti, na katerega je najbolj navezan in po katerega ljubezni najbolj hrepeni.
Pomisli, bi tebe motilo, če bi bila to tvoja hči, in bi vedela, ob boleči ločitvi, da se tvoja hči predpubertetniška hči crklja v postelji z novo partnerico tvojega bivšega. Ob pogoju, kot navajaš, da je bila ločitev precej boleča (pri njem).
Ne vem no. Tudi sama sem ločena in kljubtemu, da sva se kar mirno ločila, imava deljeno starševstvo, glede otrok in vzgoje precej usklajeno voziva dalje, je bila sama ločitev boleča.
In tudi dobri dve leti po ločitvi je bilo velikokrat zelo težko.
Tvoj predlog se meni osebno zdi pretirano agresiven in reakcija njenega očeta normalna.
Ne vem, mogoče si zelo odprta, ekstravertna oseba (jaz to nisem) in ti hitro navezovanje stikov, tudi fizična bližina, ne dela težav.
Meni crklanje s tujimi otroci ne leži, s svojima ja, vendar s tujimi sem raje na distanci.
Zdi se mi bolj pametno, da se z njegovo hčerjo zbližaš bolj počasi, preko komunikacije, razmišljanj, kakšne družabne igre, kakšnega skupnega gospodinjskega dela, ali gledanja kakšnega filma ipd.
Takoj se vržt v fizični osebni prostor človeka (crklanje, objemanje, dotikanje), se mi zdi pretirano vsiljivo in PREHITRO za začetek. Lahko se ti bo zgodilo, da boš dosegla ravno kontra učinek pri deklici.
Pusti njej, da se ona tebi približa. Hkrati pa jo spodbujaj in pokaži interes zanjo, z normalne fizične distance (to ne pomeni, da jo ne smeš nikoli obejt ipd.), ampak ne takoj navalit nanjo kot, da je plišasta igrača.
Nekaterim gre to zelo na živce, hkrati pa lahko izpade, pretirano vsiljivo in NEISKRENO. Kot, da se trudiš preveč in nisi pristna.
Lepo se spoznavajta!
Počasi.. 🙂
Ti si lahko LE prijateljica temu otrokom, ne moreš pa ji igrati mame, ker ona ima svojo mater!
Občutek imam tudi, da ne prenašaš njegove bivše in bi rada, da bi se otrok nate bolj navezal kot na lastno mater.
Ne manipuliraj z otrokom in ne bodi zavistna, ker ima partner zelo rad svojo hčerko, ker z bivšo bosta vedno starša temu otroku, ti nikoli.
Hvala predvsem za prva dva komentarja na drugi strani, ter za korektna odgovora. Kolikor berem večino ostalih komentarjev tu gori, pa sem dobila vtis, da bi bilo skoraj bolje, da bi deklico oblekla v ponošena oblačila in jo postavila pred krušno peč, da bo čistila pepel, ker to bi vsaj krepilo njenega duha. Crkljanje z bolano mačeho in pa z mojo bolano hčero (joj, prejoj, tudi je že polnoletna in je tamala zlezla k njej spat), ko smo recimo bili skupaj na dopustu, pa lahko pusti globok pečat ne samo čustvene zlorabe, ampak tudi telesne, ker vstopamo v deklični osebnostni prostor! In to celo v prisilni obliki, jp, ker poudarek je bil na tem, da otrok mora biti zraven mene, pa da mora to prenašati. S partnerjem se ne moreva sporazumeti med popustljivejšo ali malo manj popustljivo vzgojo, pri čemer on vztraja pri načelnosti, jaz pa bi, predvsem na čustvene pretrese, ki jih je kot otrok preživela, zagovarjala malce več mehkobe, če si tega punčka želi, ampak vidim, da že v osnovo razmišljava narobe. Pogovarjati se morava začeti, kje so meje čustvene, telesne in skorajda spolne zlorabe, ker če je ta forum odraz splošnega razmišljanja, bo itak prej kot slej kakšna mama dekličine sošolke poslala policijo na vrata, ker se po stanovanju sprehodim do kopalnice v spodnjem perilu!
Od nadaljnjega komentiranja v tej temi se bom sicer oddaljila, morda sem pa res prestara in razumevam odnose med bljižnjimi premalo moderno, premalo v strahu po obsodbah kaj vem kakšnih zlorab. Vsekakor se bova s partnerjem tudi v bodoče usklajevala, dopolnjevala v mnenjih, predvsem lastnih in po notranjem vzgibu, jih po premisleku obeh zastavila na skupen cilj za kar najbolj srečno odraščanje njegovega otroka, ki je v trenutku, ko sva pristala na skupni poti, v paketu prineslo tudi deklico, za katero se bom trudila po svojih najboljših močeh, da ji bo z nami lepo. Pika.
Še vedno ne razumeš….
Najbrž ne boš nikoli.
Otrok naj se crklja s svojimi starši. S tabo ima lahko drugačen odnos. Ne rabiš skupne postelje, da pokažeš razumevanje in toplino.
Če bi jaz zvedela, da od mojega bivšega partnerja žena vabi mojo hčerko v posteljo…..
Tu ne mislim namigovali na spolnost ampak na bližino, ki ni na mestu.
Z ločitvijo tvojega partnerja se ne ukvarjaj. Je kar je. Seveda pa je odličen pokazatelj tudi njegovega značaja. Zato previdno.