Slovenski potrošniki smo kot koš za smeti za hrano, ki je drugje ne prodajo
v duhu teme o poceni hrani bi bilo res pametno, da si preberete tole:
pa ne samo preberete, tudi razmislite o prebranem.
To so besede direktorice Mlekarne Planika Anke Lipušček Miklavič, ki je prepričana, da Slovenci preveč gledamo na ceno in premalo na kakovost, zato nam lahko vse prodajo. Toda dobra hrana nikoli ne more biti poceni, poudarja, saj je treba za dobro surovino plačati in če hočete, da je dobra, mora biti proizvedena na dober, naraven način.
Vsak osmi Zemljan je lačen, vsak tretji trpi za pomanjkanjem hrane. Na svetu, ki pridela dovolj hrane, da bi lahko bili vsi siti. Zaradi teh podatkov so letošnji statistični dan posvetili statistiki o hrani in ga poimenovali Lačni podatkov?
“Boli me, ko koga slišim, da kaj pa je to kaj takega, če je dal za nakup avta 1000 evrov več. Se to vprašamo pri kruhu, mleku, kjer je par centov razlike? Naj bo to vodilo pri naših nakupnih navadah.”
Anka Lipušček Miklavič
Med sogovorniki je bila tudi direktorica kobariške Mlekarne Planika Anka Lipušček Miklavič, ki je ošvrknila nekatere navade slovenskih potrošnikov. Obsedeni smo z nizkimi cenami, je opozorila. V Sloveniji smo pri mleku 120-odstotno samooskrbni, a še vedno uvozimo 49 odstotkov mlečnih izdelkov, ki napolnijo trgovske police in gostinske lokale, je ponazorila in dodala: “Smo koš za smeti za izdelke, ki jih v drugih državah ne prodajo. Ker smo na stežaj odprli svoja vrata in z veseljem sprejmemo, kar nam od drugod pripeljejo.”
Sama je prepričana, da dobra hrana nikoli ne more biti poceni. Za dobro surovino moraš plačati, in če hočete, da je dobra, mora biti proizvedena na dober, naraven način, je pojasnila. Tega se v Planiki zavedajo. “Kupec ve, kaj dobi za kak cent več, ki ga plača za mleko,” je dejala direktorica mlekarne, ki mleko odkupuje izključno od lokalnih kmetov iz občin Tolmin, Kobarid, Bovec in Bohinj.
Poceni nakup se na koncu izkaže za dragega
Prepričana je, da je poceni nakup na koncu drag. Če kupimo 10 dekagramov dobrega sira po nekoliko višji ceni, je manjša možnost, da ga bomo zavrgli, kot če kupimo kilogram poceni sira, je ponazorila. Od tod njen nasvet: “Raje kupujmo manj, in to bolj kakovostno.”
In skrbimo za vzgojo zdravih prehranskih navad, ki se mora po njenem začeti že v vrtcih. Zato se ji zdi žalostno, da je pri nakupih preko javnih naročil še vedno merilo najnižja cena in ne kakovost.
Matej Gregorič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa je opozoril, da so prehranske navade Slovencev še vedno slabe in da ni mogoče pričakovati, da se bodo spremenile v kratkem času. Trendi se sicer nekoliko izboljšujejo, predvsem pri šolarjih, kjer je sadje vse bolj priljubljeno, manj pa je popularna zelenjava, ki jo uživa tudi vse manj odraslih.
Tržne niše
Mleko
Slovenija bi morala bolj izkoristiti območja z omejenimi dejavniki kmetovanja, je prepričan Jože Verbič. (Foto: Thinkstock)
Jože Verbič s Kmetijskega inštituta Slovenije meni, da bi morala Slovenija bolj izkoristiti območja z omejenimi dejavniki kmetovanja, s kakršnih mleko odkupujejo tudi pri Planiki.
Tri četrtine Slovenije namreč leži prav na takih območjih in po njegovem mnenju bi lahko tam pridobljeno mleko postalo glavni slovenski proizvod, ravninska območja pa bi izkoristili za rastlinsko pridelavo.
Direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Branko Ravnik pa podobno kot Lipušček Miklavičeva meni, da je slovenska hrana kakovostna in da bi morali tu iskati svojo tržno nišo. “Gradimo lahko na tem, da je proizvodnja hrane v Sloveniji visoko kakovostna. Kar pridelujemo, je dejansko hrana na načelih tradicionalne proizvodnje, tudi živilska industrija vztraja na tradicionalnih metodah predelave, ni bližnjic,” je dodal.
Prevladuje živinoreja
Po površini njiv na prebivalca (851 kvadratnih metrov) je Slovenija krepko pod evropskim povprečjem, pa tudi pod povprečjem sosednjih držav. Kmetijska gospodarstva po Sloveniji sicer uporabljajo skoraj 477.000 hektarjev kmetijskih zemljišč oz. približno četrtino ozemlja, vendar so več kot polovica teh zemljišč trajni travniki in pašniki, saj se kar 80 odstotkov kmetij ukvarja z živinorejo.
Dosežene stopnje samooskrbe so odsev tega stanja. Pri živinorejski proizvodnji so stopnje visoke, pri rastlinskih pridelkih pa precej nižje – pri žitih 73 odstotkov, pri krompirju 59 odstotkov, pri zelenjavi 39 odstotkov in pri sadju 47 odstotkov. Slovenija je zato neto uvoznica hrane, saj se doma pridela manj kot polovica porabljene hrane.
Če hrane ne bi metali stran, bi omilili tudi podnebne spremembe
Na statističnih dnevih so opozorili tudi na še vedno pereč problem zavržene hrane. Slovenci je na leto namreč zavržemo kar 151.000 ton, za skoraj polovico pa so odgovorna gospodinjstva.
Tretjino pridelane hrane v svetu zavržemo, po drugi strani pa zbiramo denar za lačne, je opozorila Urša Zgojznik iz društva Ekologi brez meja. Če bi pravilno naslavljali problematiko prehrane, bi s tem reševali tudi posledice podnebnih sprememb, je prepričana.
Ok, verjamem, da kupimo lahko hitro nekaj, kar je mogoce poceni in zanic. Lahko da kupimo drago, pa je zanič. Bolj bi se veselila konkretnih predlogov, ampak res konkretnih, katere hrane se moram izogibat. To bi lahko bila dobra naloga za naovinarje, ki bi nas o tem obvescali. Tak prispevek mimne pomaga kaj dost, itak le o mlecnih zadevah razpravlja. Ponavljam, konkretno je treba označiti. S tega vidika je takle forum kar dober, ker poveste marsikaj.
Naj gre gospa (in njej podobni) to odpredavat ljudem na minimalcu.
Točno to sem pomislila po prvih par stavkih branja. Hja, gospa direktor pač lahko gledajo na kvaliteto. Me zanima, koliko pa si lahko privoščijo njeni zaposleni.
… zakaj slo kmet raje v jarek flikne pridelek, ki ga nekdo ne odkupi po zaželeni ceni.
Zato, ker je pameten. Ker ni Mona. Ker ve, da “z malim zadovoljen” dolgoročno škodi samo sebi. Ker bo moral biti naslednjič zadovoljen še z manjšim in potem z manjšim od manjšega tako dolgo, dokler ne bo delal za skodelico riža.
Ampak ti in jaz in naš sosed zaradi tega ne bomo imeli nič cenejše hrane, samo bogati bodo še bolj bogati.
Samo Mone vidijo nekaj dobrega v tekmovanju “kdo lahko z manj”.
največja laž, ki ji ljudje nasedajo pri hrani je, da je kvalitetna hrana, hrana, ki je pridelana naravno, draga; naravno pridelana hrana je najcenejša, tako trgovci neupravičeno takšno hrano prodajajo drago , dobro to sicer sodi v ekonomski odnos med prodajalcem in kupcem; kar ni sporno; če je nekdo pripravljen neko stvar preplačati; ampak neizpodbitno je, da je najcenejša hrana ta, ki je pridelana v skladu z naravo; in tu se ta direktorica mlekarne moti in zavaja kupce k temu, da bi svoje proizvode drago prodajala( drži pa, da so proizvodi mlekarne planika zelo kvalitetni)
ti ne ločiš med odkupno in ekonomsko upravičeno (vzdržno) ceno mleka; poleg tega ti ne kupuješ mleka neposredno pri kmetu ampak v trgovini, kar potegne za sabo visoke stroške in se vse to prelevi v višjo ceno; ekonomija pač ni tvoje področje; poleg tega zakonodaja ne dovoljuje takšne prodaje kot jo ti omenjaš;
Mene pa resno zanima kako izračunajo hrano, ki jo smečejo v smeti? Poberejo podatke o bioloških odpadkih? Ves plevel, vsi olupki od pomaranč, krompirja?
Pa še nekaj me muči. Dokler kmetje krmijo živino in sadijo kar pač sadijo za domačo rabo in posebej tisto, kar bodo prodali, jaz ne verjamem v ničesar drugo kot svoje oči in ceno.
Da bom plačevala kot blesava samo zato, ker je stvar domača in boljša, lahko razlagajo komu drugemu ne meni.
Mene pa resno zanima kako izračunajo hrano, ki jo smečejo v smeti? Poberejo podatke o bioloških odpadkih? Ves plevel, vsi olupki od pomaranč, krompirja?
Pa še nekaj me muči. Dokler kmetje krmijo živino in sadijo kar pač sadijo za domačo rabo in posebej tisto, kar bodo prodali, jaz ne verjamem v ničesar drugo kot svoje oči in ceno.
Da bom plačevala kot blesava samo zato, ker je stvar domača in boljša, lahko razlagajo komu drugemu ne meni.[/quote]
da se problematizira zavržena hrana je neumnost, kot prvo, to hrano je nekdo plačal, nadalje, če se ta hrana zavrže kot biološki odpadek in se nato kompostira to ni zavržena hrana ampak je vključena v naravni cikel, enako kot če bi bila zaužita;
si pa morate ljudje razčistiti pojme, ka je to naravno pridelana hrana in zakaj je takšna hrana boljša kot hrana, ki je pridelana v konvencionalnem kmetijstvu ( uporaba kemičnih gnojil, zaščitnih sredstev, nepotrebnega globokega oranj in obdelave tal, uporaba težke kmetijske mehanizacije itd)
ti ne ločiš med odkupno in ekonomsko upravičeno (vzdržno) ceno mleka; poleg tega ti ne kupuješ mleka neposredno pri kmetu ampak v trgovini, kar potegne za sabo visoke stroške in se vse to prelevi v višjo ceno; ekonomija pač ni tvoje področje; poleg tega zakonodaja ne dovoljuje takšne prodaje kot jo ti omenjaš;[/quote]
Hmmm, jaz ne ločim? Po koliko je torej l mleka zame, ki če pridem sama ponj in s tem za sabo ne vlačim visokih stroškov? In ja, zakonodaja tako prodajo omogoča. In ja, že 20+ let mi je ekonomija precej blizu, od nje živim na nek način.
ti ne ločiš med odkupno in ekonomsko upravičeno (vzdržno) ceno mleka; poleg tega ti ne kupuješ mleka neposredno pri kmetu ampak v trgovini, kar potegne za sabo visoke stroške in se vse to prelevi v višjo ceno; ekonomija pač ni tvoje področje; poleg tega zakonodaja ne dovoljuje takšne prodaje kot jo ti omenjaš;[/quote]
Hmmm, jaz ne ločim? Po koliko je torej l mleka zame, ki če pridem sama ponj in s tem za sabo ne vlačim visokih stroškov? In ja, zakonodaja tako prodajo omogoča. In ja, že 20+ let mi je ekonomija precej blizu, od nje živim na nek način.[/quote]
po toliko kolikor se boš dogovorila za ceno; če se boš dogovorila za 26 centov potem boš dobila mleko za ta denar, če se boš dogovorila za 50 potem pač za toliko, v čem je težava?
tako kot se je včasih mleko prodajalo po kmetijah sosedom ni več dovoljeno , se še prodaja ampak če pade prijava bo imel kmet težave, nekaj drugega je pa to, da se mleko na mlekomatih prodaja za 90 centov ali euro; ampak to ni eno in isto;
če ti je ekonomija blizu potem boš verjetno razumela zakaj cena 26 centov za liter ni vzdržna; recimo takole; sodoben hlev z 100 molznicami; investicija cca 800-1.000.000,00 eur ( zgradba, mlekovodi, bazeni, molzni robot itd), tekoči stroški ( vetrinarska oskrba, osemenjevanje, krma, dodatki krmi, izračuni krmnih obrokov,..) in seveda najeti krediti; so izredno visoki; vse to te potegne v finančno spiralo, ki te zlahka potegne v propad ko pade cena mleka kot se je zgodilo z ukinitvijo mlečnih kvot, ekonomska vzdržna ena za kmeta je trenutno min 35 centov za l, poštena bi bila 50 centov,
Saj je meni to tudi neumno, ker pač, enako kot ti, pridelke jemljem kot hrano, za katero sem od malega naučena, da se z njo dela spoštljivo.
Je trajalo kar dolgo, pa še vedno se moram potrudit… ampak če se potrudim, lahko vidim pridelek kot prodajni artikel, predmet zaslužka, kot npr hlače ali friziranje ali kar koli. Če daš enkrat poceni, težko drugič ceno dvigneš. Pa če bi končni kupci pristali na to, da se vrne na normalno ceno… jastrebi, ki posredujejo pri prodaji, gotovo ne bi.
Podariti? Težko. Podariš lahko kanglico mleka ubogemu sosedu, in to bo vsak normalen kmet tudi naredil. Podariti par ton mleka pa je strošek, od hladilnice do prevoza itd, ki je na žalost dosti večji, kot če gre mleko v jarek. Če kmet mleka že ne more prodati, potem tudi nima denarja za kritje še dodatnih stroškov za dobrodelnost.
In ne nazadnje, mleko je občutljivo živilo. Kišto jabolk še lahko npr spotoma odložiš pred kako hišo, da kdo vzame. Za mleko pa moraš točno vedeti, kam in ob kateri uri bo šlo. S tem pa avtomatično prideš do druge vrste jastrebov, imenovanih dobrodelni organizatorji, ki si na račun revščine mastijo brke skoraj enako kot mene-žerji. Ker v primeru mleka ne bi mogli nič zaslužiti, bodi brez skrbi, da nihče ne bo organiziral akcije “ob tej in tej uri se bo tam in tam delilo mleko”.
…
Ja, in gre hrana v smeti in je človeka groza, ampak tako to gre. Španci se obmetavajo s paradajzom (ok, tradicija, pa to…), samo malo naprej pa nekdo umira od lakote. Pa nič, ampak čisto nič proti temu ne moreš.
Mene pa resno zanima kako izračunajo hrano, ki jo smečejo v smeti? Poberejo podatke o bioloških odpadkih? Ves plevel, vsi olupki od pomaranč, krompirja?
Pa še nekaj me muči. Dokler kmetje krmijo živino in sadijo kar pač sadijo za domačo rabo in posebej tisto, kar bodo prodali, jaz ne verjamem v ničesar drugo kot svoje oči in ceno.
Da bom plačevala kot blesava samo zato, ker je stvar domača in boljša, lahko razlagajo komu drugemu ne meni.[/quote]
da se problematizira zavržena hrana je neumnost, kot prvo, to hrano je nekdo plačal, nadalje, če se ta hrana zavrže kot biološki odpadek in se nato kompostira to ni zavržena hrana ampak je vključena v naravni cikel, enako kot če bi bila zaužita;
si pa morate ljudje razčistiti pojme, ka je to naravno pridelana hrana in zakaj je takšna hrana boljša kot hrana, ki je pridelana v konvencionalnem kmetijstvu ( uporaba kemičnih gnojil, zaščitnih sredstev, nepotrebnega globokega oranj in obdelave tal, uporaba težke kmetijske mehanizacije itd)[/quote]
Mene pa resno zanima kako izračunajo hrano, ki jo smečejo v smeti? Poberejo podatke o bioloških odpadkih? Ves plevel, vsi olupki od pomaranč, krompirja?
Pa še nekaj me muči. Dokler kmetje krmijo živino in sadijo kar pač sadijo za domačo rabo in posebej tisto, kar bodo prodali, jaz ne verjamem v ničesar drugo kot svoje oči in ceno.
Da bom plačevala kot blesava samo zato, ker je stvar domača in boljša, lahko razlagajo komu drugemu ne meni.
Še enkrat sem ti prilepila svoje vprašanje in svoja razmišljanja. Preveri še svojo replilko. Odpiralec teme pač ne govori o naravno pridelani hrani. Da o vseh aferah na bio eko kmetijah sploh ne začenjam.
Kaj je naravno pridela hrana dobro vem iz prve roke, pa tudi na ekonomijo se dobro spoznam.
Tvoj odgovor pa se bere resnično kot copy paste knjige “Samo jaz se spoznam na to, ostali ste xy”.
Hmmm, jaz ne ločim? Po koliko je torej l mleka zame, ki če pridem sama ponj in s tem za sabo ne vlačim visokih stroškov? In ja, zakonodaja tako prodajo omogoča. In ja, že 20+ let mi je ekonomija precej blizu, od nje živim na nek način.[/quote]
po toliko kolikor se boš dogovorila za ceno; če se boš dogovorila za 26 centov potem boš dobila mleko za ta denar, če se boš dogovorila za 50 potem pač za toliko, v čem je težava?
tako kot se je včasih mleko prodajalo po kmetijah sosedom ni več dovoljeno , se še prodaja ampak če pade prijava bo imel kmet težave, nekaj drugega je pa to, da se mleko na mlekomatih prodaja za 90 centov ali euro; ampak to ni eno in isto;
če ti je ekonomija blizu potem boš verjetno razumela zakaj cena 26 centov za liter ni vzdržna; recimo takole; sodoben hlev z 100 molznicami; investicija cca 800-1.000.000,00 eur ( zgradba, mlekovodi, bazeni, molzni robot itd), tekoči stroški ( vetrinarska oskrba, osemenjevanje, krma, dodatki krmi, izračuni krmnih obrokov,..) in seveda najeti krediti; so izredno visoki; vse to te potegne v finančno spiralo, ki te zlahka potegne v propad ko pade cena mleka kot se je zgodilo z ukinitvijo mlečnih kvot, ekonomska vzdržna ena za kmeta je trenutno min 35 centov za l, poštena bi bila 50 centov,[/quote]
A daj ga malo manj srat. Vsi vemo, po koliko se prodaja mleko.
Če se pa na ekonomijo sklicuješ… Mi daš kontakt enega samega kmeta, h kateremu bi lahko šli po l mleka za to ceno?
No, razen, če se mu bolj ne splača mleka v grapo zlivat.
da se problematizira zavržena hrana je neumnost, kot prvo, to hrano je nekdo plačal, nadalje, če se ta hrana zavrže kot biološki odpadek in se nato kompostira to ni zavržena hrana ampak je vključena v naravni cikel, enako kot če bi bila zaužita;
si pa morate ljudje razčistiti pojme, ka je to naravno pridelana hrana in zakaj je takšna hrana boljša kot hrana, ki je pridelana v konvencionalnem kmetijstvu ( uporaba kemičnih gnojil, zaščitnih sredstev, nepotrebnega globokega oranj in obdelave tal, uporaba težke kmetijske mehanizacije itd)[/quote]
Mene pa resno zanima kako izračunajo hrano, ki jo smečejo v smeti? Poberejo podatke o bioloških odpadkih? Ves plevel, vsi olupki od pomaranč, krompirja?
Pa še nekaj me muči. Dokler kmetje krmijo živino in sadijo kar pač sadijo za domačo rabo in posebej tisto, kar bodo prodali, jaz ne verjamem v ničesar drugo kot svoje oči in ceno.
Da bom plačevala kot blesava samo zato, ker je stvar domača in boljša, lahko razlagajo komu drugemu ne meni.
Še enkrat sem ti prilepila svoje vprašanje in svoja razmišljanja. Preveri še svojo replilko. Odpiralec teme pač ne govori o naravno pridelani hrani. Da o vseh aferah na bio eko kmetijah sploh ne začenjam.
Kaj je naravno pridela hrana dobro vem iz prve roke, pa tudi na ekonomijo se dobro spoznam.
Tvoj odgovor pa se bere resnično kot copy paste knjige “Samo jaz se spoznam na to, ostali ste xy”.[/quote]
pri izračunih zavržene hrane gre za ocene, s katerimi se poljubno špekulira, kolikor pač komu koristi za dnevne potrebe politike; zavržena hrana gre v nič samo če se ne kompostira ali kako drugače uporabi, jaz v tem ne vidim nič spornega;
o kakšnih aferah govoriš ? o aferah ki jih sproducirajo novinarji in nato še državni uradniki? kot je bila afera z mlekom pred leti?
bio, eko in ne vem kaj še so samo trgovske oznake; obstaja zgolj naravno pridelana hrana in hrana, ki je pridelana s pomočjo kemije ( konvencionalno kmetijstov, integrirana pridelava, itd)…druge hrane ni;
Saj je meni to tudi neumno, ker pač, enako kot ti, pridelke jemljem kot hrano, za katero sem od malega naučena, da se z njo dela spoštljivo.
Je trajalo kar dolgo, pa še vedno se moram potrudit… ampak če se potrudim, lahko vidim pridelek kot prodajni artikel, predmet zaslužka, kot npr hlače ali friziranje ali kar koli. Če daš enkrat poceni, težko drugič ceno dvigneš. Pa če bi končni kupci pristali na to, da se vrne na normalno ceno… jastrebi, ki posredujejo pri prodaji, gotovo ne bi.
Podariti? Težko. Podariš lahko kanglico mleka ubogemu sosedu, in to bo vsak normalen kmet tudi naredil. Podariti par ton mleka pa je strošek, od hladilnice do prevoza itd, ki je na žalost dosti večji, kot če gre mleko v jarek. Če kmet mleka že ne more prodati, potem tudi nima denarja za kritje še dodatnih stroškov za dobrodelnost.
In ne nazadnje, mleko je občutljivo živilo. Kišto jabolk še lahko npr spotoma odložiš pred kako hišo, da kdo vzame. Za mleko pa moraš točno vedeti, kam in ob kateri uri bo šlo. S tem pa avtomatično prideš do druge vrste jastrebov, imenovanih dobrodelni organizatorji, ki si na račun revščine mastijo brke skoraj enako kot mene-žerji. Ker v primeru mleka ne bi mogli nič zaslužiti, bodi brez skrbi, da nihče ne bo organiziral akcije “ob tej in tej uri se bo tam in tam delilo mleko”.
…
Ja, in gre hrana v smeti in je človeka groza, ampak tako to gre. Španci se obmetavajo s paradajzom (ok, tradicija, pa to…), samo malo naprej pa nekdo umira od lakote. Pa nič, ampak čisto nič proti temu ne moreš.[/quote]
Nisem o nobenih akcijah govorila.
Mnogi pa govorijo o ljudeh, ki nič nimajo, pa na podeželju so obubožani ostareli itd.
Nisem še nikoli zasledila kakšne akcije pred odmetavanjem in zlivanjem pridelkov… Hm?
po toliko kolikor se boš dogovorila za ceno; če se boš dogovorila za 26 centov potem boš dobila mleko za ta denar, če se boš dogovorila za 50 potem pač za toliko, v čem je težava?
tako kot se je včasih mleko prodajalo po kmetijah sosedom ni več dovoljeno , se še prodaja ampak če pade prijava bo imel kmet težave, nekaj drugega je pa to, da se mleko na mlekomatih prodaja za 90 centov ali euro; ampak to ni eno in isto;
če ti je ekonomija blizu potem boš verjetno razumela zakaj cena 26 centov za liter ni vzdržna; recimo takole; sodoben hlev z 100 molznicami; investicija cca 800-1.000.000,00 eur ( zgradba, mlekovodi, bazeni, molzni robot itd), tekoči stroški ( vetrinarska oskrba, osemenjevanje, krma, dodatki krmi, izračuni krmnih obrokov,..) in seveda najeti krediti; so izredno visoki; vse to te potegne v finančno spiralo, ki te zlahka potegne v propad ko pade cena mleka kot se je zgodilo z ukinitvijo mlečnih kvot, ekonomska vzdržna ena za kmeta je trenutno min 35 centov za l, poštena bi bila 50 centov,[/quote]
A daj ga malo manj srat. Vsi vemo, po koliko se prodaja mleko.
Če se pa na ekonomijo sklicuješ… Mi daš kontakt enega samega kmeta, h kateremu bi lahko šli po l mleka za to ceno?
No, razen, če se mu bolj ne splača mleka v grapo zlivat.[/quote]
po koliko se prodaja mleko? v trgoviha od 65 centov- 1.1 eur, na mlekomatih od 80 centov-1 eur, pri kmetu na črno sosedom po 50 centov, kašen je pa cenik v Lj?
mi zaupaš podatek koliko plačaš za liter motornega olja za svoj avto na servisu? res me zanima, ker ti bom podal primerjavo
Saj je meni to tudi neumno, ker pač, enako kot ti, pridelke jemljem kot hrano, za katero sem od malega naučena, da se z njo dela spoštljivo.
Je trajalo kar dolgo, pa še vedno se moram potrudit… ampak če se potrudim, lahko vidim pridelek kot prodajni artikel, predmet zaslužka, kot npr hlače ali friziranje ali kar koli. Če daš enkrat poceni, težko drugič ceno dvigneš. Pa če bi končni kupci pristali na to, da se vrne na normalno ceno… jastrebi, ki posredujejo pri prodaji, gotovo ne bi.
Podariti? Težko. Podariš lahko kanglico mleka ubogemu sosedu, in to bo vsak normalen kmet tudi naredil. Podariti par ton mleka pa je strošek, od hladilnice do prevoza itd, ki je na žalost dosti večji, kot če gre mleko v jarek. Če kmet mleka že ne more prodati, potem tudi nima denarja za kritje še dodatnih stroškov za dobrodelnost.
In ne nazadnje, mleko je občutljivo živilo. Kišto jabolk še lahko npr spotoma odložiš pred kako hišo, da kdo vzame. Za mleko pa moraš točno vedeti, kam in ob kateri uri bo šlo. S tem pa avtomatično prideš do druge vrste jastrebov, imenovanih dobrodelni organizatorji, ki si na račun revščine mastijo brke skoraj enako kot mene-žerji. Ker v primeru mleka ne bi mogli nič zaslužiti, bodi brez skrbi, da nihče ne bo organiziral akcije “ob tej in tej uri se bo tam in tam delilo mleko”.
…
Ja, in gre hrana v smeti in je človeka groza, ampak tako to gre. Španci se obmetavajo s paradajzom (ok, tradicija, pa to…), samo malo naprej pa nekdo umira od lakote. Pa nič, ampak čisto nič proti temu ne moreš.[/quote]
Nisem o nobenih akcijah govorila.
Mnogi pa govorijo o ljudeh, ki nič nimajo, pa na podeželju so obubožani ostareli itd.
Nisem še nikoli zasledila kakšne akcije pred odmetavanjem in zlivanjem pridelkov… Hm?[/quote]
pa mi lahko navedeš kje si ti v slo videla kmete, da zlivajo mleko v grapo ( razen ko je bil kmečki štrajk inpodobne zadeve) ali da odmetavajo hrano?
A daj ga malo manj srat. Vsi vemo, po koliko se prodaja mleko.
Če se pa na ekonomijo sklicuješ… Mi daš kontakt enega samega kmeta, h kateremu bi lahko šli po l mleka za to ceno?
No, razen, če se mu bolj ne splača mleka v grapo zlivat.[/quote]
po koliko se prodaja mleko? v trgoviha od 65 centov- 1.1 eur, na mlekomatih od 80 centov-1 eur, pri kmetu na črno sosedom po 50 centov, kašen je pa cenik v Lj?
mi zaupaš podatek koliko plačaš za liter motornega olja za svoj avto na servisu? res me zanima, ker ti bom podal primerjavo[/quote]
Zakaj te pa motorno olje zanima? Mene je samo zanimalo, zakaj ne dobimo mleka pri kmetu za vsaj isto ceno, kot v štacuni, če itak v tem primeru nima tistih grozovito visokih stroškov, če proda veletrgovcem.