Starševski čvek

Denarja dovolj, a izgubljam sina in moža

Default avatar
Z možem se počasi približujeva 60. letom. On ima zelo uspešno firmo že dolga leta, jaz še vedno delam v moji službi zase toliko, da dopolnim leta. Denarja nama res ne manjka, privoščiva si lahko marsikaj. Pri možu v službi dela tudi že kar nekaj let moj sin. Razumemo se super, ima svojo družino, živi drugje v svoji hiši. Vse izgleda super, pa vendar je marsikaj hudo narobe.

Glavni problem je, da mož svoje firme ne izpusti izpred oči niti za sekundo. Vem, da je njegova, a hkrati tudi vem, da je že večkrat dejal, kako jo bo prepustil sinu. Sin dela dobro, mož nikoli ne reče slabe stvari o njem, a vsakič ko sin želi prevzeti vsaj del dolžnosti v firmi in s tem razbremeniti moža, mu on tega ne pusti. Nikakor ne želi prepustiti niti majhnega dela izpod nadzora. Toliko časa se je ta tiha želja sina, da kaj spremeni, prevzame odbijala, da je začel na glas razmišljati o drugi, pa čeprav slabše plačani službi. In hkrati je to pošteno načelo njegov odnos z možem in tudi z mano.
Imam občutek, da misli, da ga nočeva spustiti zraven ali, da imava kakšne druge načrte, vendar mu ne morem dopovedati, da je pač mož trmast in še ni pripravljen spustiti karkoli iz rok. Žal tako je, premislil si v kratkem še ne bo.

Sin tudi ni več najmlajši in sedaj sem nekje vmes. Poslušam od obeh koncev in sem hkrati posredno kriva za vse. Pogovor med njima se je zaključil hitro, saj se mož ni premaknil za mm in je njemu super, tako kot je sedaj.
Ne želim, da sin odide iz domače firme kam daleč ali postavi na kocko svoje življenje/družino z novo slabo službo in hkrati ne želim gledati nesrečnega moža, ker bi prepustil del sinu in ne bi bil zadovoljen z rezultati, kar sigurno ne bo, saj ne bo po njegovo.

Je sploh kakšna rešitev?
Default avatar
Pišeš, kot da bi umrli. Ne ga srat s takimi. Mož/fotr naj fura firmo dokler hoče, sin naj razprostre krila še kje drugje, ko in če bo prišel čas za domačo firmo, bo že nazaj, če bo hotel.

Pa ne hvali se z denarjem, ker se ne da vsega kupiti. Očitno
Default avatar
Rešitev je ta, da sin končno odraste, prereže popkovnico in gre na svoje oz. po svoje. Tudi če bo plača slabša.
Miru v duši se ne da kupit z nobeno valuto.
Default avatar
Ti nimas nobenih problemov. Je kdo na smrt bolan? Imate zajamcene place? Sin naj kar gre, ko bo dobil jurja za garanje in dozivel kaj mobinga drugje, se bo hitro vrnil nazaj. Zenska, ne delaj problema, dokler vam cvetijo rozice!
Default avatar
Sin je prej že delal marsikje drugje in to uspešno. V domačo firmo je prišel na željo moža in delal od najnižjih del naprej, da bo en dan prevzel. Tako, da njemu ni problem delati drugje, z odhodom si bo pa definitvno zaprl vrata v domači firmi, saj bo mož odhod zameril do večnosti.
Default avatar
... sem se ustrašla po naslovu sodeč, da gre za zadnje ure življenja.
Čez 100 tisoč mladih brezposelnih, brez perspektive v tej vukojebini..
ti pa pišeš pri tvojih šestdesetih, bedarije, res.
Če se niste sposobni pogovorit, zaleti se nekam..
Default avatar
Jaz sina razumem in gornji odgovori so lahko odgovori le slovenskih povprečnežev, ki svetujejo, da dokler je vsaj nekaj denarja, bodi tiho.

Zvabila sta ga v domačo firmo z obljubami o denarju, položaju in kasneje, prevzemu. Začel je na dnu (pravilno) in praviš, da je dober. Z leti je prišel višje in očitno je na položaju, kjer bi rad doprinesel v firmo več kot le zaposleni. Želi odločati, kaj spremeniti, izboljšati. Mogoče vidi nekatere stvari drugače kot mož, skratka želi soodločanja. Tvoj mož pač meni, da še ni čas, ampak po moje zanj ne bo nikoli pravi čas in to je spregledal sin. Firmi bo šlo z leti slabše in sin bo dobil pogorišče, če ga sploh bo. In grem stavit, da ima sin le navadno plačo, vidva pa pobirata vse kar se da, zraven pa se čudita, zakaj želi sin večji kos pogače. Namesto, da bi bila vesela, da najprej želi več dela in odločanja in ne samo več denarja za isto dela.

Žal zgodba slovenskih podjetnikov, ki na stara leta jamrajo kako otroci niso uspeli peljati posla naprej. Pozabijo pa omeniti, da so ga že sami pognali v tla in niso dopustili otrokom pozitivnega vpliva ko je bil še čas.
Default avatar
Je mož odrasel? Je. Je sin odrasel? Tudi. Potem pa pusti, da se zmenita sama. Razen, če ti ustreza biti "tampon cona", seveda.
_____________________________________________________________________________________________________________
V hitlerjanskih zadnjih sobah gostiln spet udarjajo drug po drugem, ti majhni rodovi na povodcih...
Default avatar
Dokler gre dobro, mož ne bo prepuščal stvari 'naključjem'. Sin pa pravi, da ne bo le slednje. Dovolj velika ega sta, da se zmenit zaenkrat ne bosta uspela.
Si si pa dovolj odgovorila s stavkom, ki govori o zapiranju vrat.
Default avatar
Stara sta 60 let, denarja imata več kot dovolj a še vedno se držita firme na polno. Zakaj? Jo bosta odnesla s sabo? Ne razumem staršev, ki imajo vse, so že močno v letih in raje gledajo svoje otroke gaziti po dreku, namesto bi jih spustili v svojo firmo vsaj kot enakovredne partnerje in pomagali narediti mehak prehod.
Default avatar
Razumem je napisal/a:
Strinjam se z napisanim in svetujem, naj gre sin drugam, ker je tvoj mož preveč trmast, da bi znal odnehati in sinu prepustil posle. Škoda sina, da životari v tej firmi, če bo lahko drugje izživel svojo ustvarjalnost.
Default avatar
Mislim, da je že vaša snaha parkrat pisala na Mon.
Default avatar
Jaz pa te popolnoma razumem. Si med dvema ognjema in rada bi, da bi bil sin zadovoljen, da bi napredoval in da mož pri tem ne bi imel nič proti.
Pogovorite se - vsi skupaj, če ste ljudje, ste tega zmožni. Meni se zdi popolnoma neumno, da bi šel sin nekam drugam delat za nižjo plačo in po možnosti na slabše delo izključno zaradi moževe trme in zastarele miselnosti, da takega kot je on ni.
Če je star 60 let, je že čas, da začne počasi prepuščati vajeti sinu. Verjetno mu tudi do upokojitve ne manjka kaj dosti.
Default avatar
razumem avtorico. Doma imam podobne trenutke oblastnega moža, ki ne dovoli spremembe.
Že 40 let nope..Sin je odšel in mu nisem branila. Srečno se je izteklo, mož živi v svojem trmastem
svetu. Tudi tvojega sina duši. Dvomim, da bo vzdržal še deset let poleg očeta, ki mu ne dovoli
nobene spremembe. Jaz bi sinu dovolila oditi, seveda s tihim odobravanjem, na glas se ne bi
mešala, saj bi bil ogenj v strehi s strani moža. Lahko pride bolezen, boš videla, kako se bo v hipu
spremenil.
Razmišljam in vedno rečem tudi na glas: Ko si ljudje ustvarijo dovolj premoženja, zakaj
ne znajo nehat, prepustiti mlajši generaciji. Saj ne bodo ničesar nesli na drugostran,
v onostranstvo....2m x 1,5m lesa in ena jama bo dovolj.
Default avatar
Mama in žena je napisal/a:

Za vse vas tepce ( v tem obdobju) ni rešitve in vse poteka tako kot mora.

A ti misliš tukaj na tem forumu najti rešitev te spletke?
Default avatar
tudi jazzz je napisal/a:
No evo resnice, zakaj imajo vaši možje ljubice. Avtorica in ti sta obe glih, z možem tako, s sinom drugače... In to zarad nečesa, kar se družine sploh tiče ne. Ste k ančka in navigacije; "preračunavam, preračunavam......."

Kaj za boga milega se mate za vtikat v posla dveh odraslih dedcev??? A vam je tega treba? A ne znate goflje zavrtet v smeri; kaj imam jaz z vašim načinom služenja denarja? Se bosta pa ja zmenila saj sta dedca! Al vaju oba podojim?

Če si žena, delaj to, kar si obljubila ob poroki, in nič več in nič manj.
Default avatar
Meni se pa zdi to težka situacija. Prepustitev položaja je lahko tudi dvorezen meč. Ker je to d.o.o. se lahko dokaj hitro pojavijo posledice nepravilnih odločitev, neplačevanje računov in se znajdete v rdečih številkah. Razumem sina in tvojega moža. Počasi se boste morali vsesti k mizi in se pogovoriti in vsaj delno odstopiti kakšno odločanje za manjše posle sinu. Znalo bi se pokazati, da bi sin imel lahko tudi kakšne konkretne predloge. V nasprotnem primeru bi res znal oditi.
Default avatar
Te čisto razumem. Pri nas je bilo podobno,le da sem jaz snaha in nisem bila razpeta med njiju dva.
A oče je bil precej starejši in imeli so dve enoti,pa sta bila vsak na svojem koncu in področju šefa. Skupaj pa takoj pok in bum.

Če sta te vpletla in nate stresata svoje frustracije ,se spravite vsi skupaj,povej jima,da te to muči in teži in naj se pogovorita,kakšnna so njuna pričakovanja,cilji,termminski plan prevzema podjetja. Verjetno bo lažje,če bo sin vedel,da je cilj na vidiku. Če pa bo oče rekel,da bo oon šef,dokler ne umre,četudi bo uradno v penziji,potem pa naj sin predlaga,da gre začasno iskat izkušnje drugam in se vrne,ko bo nujno potreben.
Ti pa jima nujno povej,da je delo delo,družina družina in da tega ne boš več mešala in se vpletala v njun službeni odnos.

Srečno in ne poslušaj monovk,ki sedijo v javnih službah.
Default avatar
gola resnica je napisal/a:
Pa dobr, a bi ti prebral kaj sta napisali? Točno to, da se nočeta vmešavati!

Jaz pa vidim problem drugje. Očeta ne bosta prepustila posla, ker ne zaupata sinovoma, da sta v resnici sposobna naprej peljati tako dobro kot onadva. razlog je lahko, da sta sinova dobosedno samo direktorčkova sina, torej fikusa z dobro plačo, dodane vrednsoti, pa razvoja pa dejansko ne prineseta.
Poznam kar nekaj takšnih zgodb in tudi obratnih, ko otroci ne želijo prevzeti firm. Posledično se dogaja to,da pametni lastniki v upravljanje dajo podjetje tretji osebi ali pa gre vse skup zu grund, morda na stopnjo životarjenja, kar je večina.