Alkohol ga spremeni
In sicer živim z partnerjem trezen dober,delaven,včasih pride med nama kakšen kratek stik.
Ko pa se ga pa napije je povsem drugi človek,rad me žali,nisem dovolj dobra….ok sem še prenesla,se opraviči in greva naprej.Pa zadnjič spet uleti domov začne kot navadno z žaljenjem,potem sem se pred njim zjokala kot kakšen otrok in na koncu, ker so se mi razmazala ličila in sem bila črna po obrazu, izjavi poglej se si kot kakšna k****….Verjetno se mi že malo meša od vsega tega ne morem verjet,da lahko alkohol človeka tako spremni,je pa res,da je imel težko otroštvo,in zato sem vedno kriva jaz.
Tudi mene alkohol spremeni. V eno tečno in preveč govorečo babo. Zato pa ne pijem, vsaj ne pijem toliko, da bi se me prijelo. Prime se me pa zelo hitro, že od dveh deci vina sem pošteno zadeta.
Alkohol vsakogar spremeni. Ampak normalen človek se tega zaveda in se pri pitju kontrolira. Pijanci pa tega ne zmorejo. In oprosti, tvoj partner je pijanec. Živiš s pijancem in prenašaš njegove svinjarije. S tem, ko mu jih oproščaš, ga še podpiraš v njegovem početju.
In kaj si hotela s svojim prispevkom povedati, avtorica? Malo pojamrati? Če računaš na razumevanje na MON-u, ga boš težko našla.
Glej, čeprav se sliši kot kliše, je še kako res: Kakor si si postlala, tako boš spala.
Torej, če si tako neumna, da prenašaš takega dedca, ga prenašaj še naprej in ne jamraj. Ne delaj žrtve iz sebe, ker nisi nobena žrtev, ampak si samo bolj neumne sorte. Pijanci rabijo točno take ženske kot si ti. Pametne ženske jih namreč ne prenašajo in se z njimi ne zapletajo.
Lahko, da je on imel težko otroštvo, ampak ti boš pa z njim imela težko življenje, pa vajini otroci, če jih imata, tudi.
Neskončna bolečina je boljša od bolečine brez konca. Naj neskončno boli zdaj, in mu reci zbogom, da ne bo bolelo brez konca. Okej, obstaja tudi možnost, da on neha piti, ampak vsi vemo, koliko ji res neha.
Kot so ti že rekli… alkohol ga nič ne spremeni, samo tisto kar v resnici je, pride na plan.
Mogoče bi bilo prijetneje, če bi na plan prišel prijazen dobrovoljček – a še vedno bi bil alkoholik in na spiralni poti v propad.
Težko otroštvo… je razlog za leta resnega dela na sebi, če se želiš spremeniti oz. biti boljši – ali pa alkoholizem in da na koncu postaneš točno tisto kar si nekoč sovražil. Odločitev je njegova, ti pa ne moreš ravno veliko vplivati na to. Razen da se odločiš kaj boš, mu to poveš – in se potem tega do črke držiš.
Čisto preprosto. Nisi še čisto na dnu. Ko boš, boš ali pobrala kufre in otroke, če jih imaš in odšla ali pa boste potonili vsi skupaj. Vem, vmes lahko poskušaš s prigovarjanjem, zdravljenjem, psihoterapijo, a mož se bo veeno o tem, ali bo pil ali ne, odločal sam. Tako kot ti, ali boš ostala ali šla.
Na srečo sem šla. Pa še eno srečo sem imela. Že prej sem prebrala, kako zelo podaljšuje agonijo to, da žena kot žrtev sprejema podporo okolja. Zato ti svetujem, da o moževem pitju ne govoriš več, se z njim soočiš sama in se odločiš sama. Potem veš, da je odločitev tvoja in si samo ti odgovorna zanjo. Krut odgovor? Verjemi, hudo dobronameren.
Se ne strinjam – ker pišeš kot da je kriv alkohol.
Pa ni, kriv je tisti ki pije – in to predvsem tega, da se v treznem delu življenja prenareja in se kaže kot nekaj kar ni.
Odraslega, oz. zrelega človeka alkohol ne more nič spremeniti. Iz enostavnega razloga – ker se ne prenareja in je že itak tak, kot v resnici globoko v sebi je in torej tudi pijan ne more biti nič drugačen.
Iz tega se da razumeti problem – bolj kot se človek trudi, da bi se pokazal drugačen, kot se globoko v sebi počuti, oz. kot v svoji osnovni biti je, bolj je nagnjen k alkoholu, opijanju, občasnim izbruhom pravega jaza in agresije – in posledično propadu, če se bistveno ne spremeni.