Forum.Over.Net

Starševski čvek

skupni denar?

Default avatar

skupna kasa

Z mojim partnerjem živiva skupaj dobrih pet let in vseskozi je že tako, da imava denar ločen. Oba imava službi, no, on nekaj privat. Oba sva bila prej že razvezana in sva imela vsak svojo izkušnjo iz prejšnjih zakonov. On dosti bolje zasluži kot jaz, je tudi zelo varčen, po drugi strani pa ni problem - da za dopust, me povabi vsake toliko ven, prispeva če greva vsake kvatre skupaj v trgovino, plačuje večina položnic. Jaz vseskozi kupujem hrano, čistila, v glavnem vse sprotne potrebščine, precej oblačil, obutev... nikoli ga nisem izkoriščala, ampak prav jaz sem tista, ki mi običajno konec meseca "zmanjka" za par dni in plačujem s kreditno kartico. Pa tudi večkrat vmes. Tudi precejšen obrok posojila imam (ki ga bom sicer na srečo vsak čas konec!) In kje je problem? To, da četudi partnerju še tako jasno namigujem, da mi je zmanjkalo in da bi rada, da mi kaj primakne, njemu zlepa ne "klikne". Mu moram direktno povedati, da rabim za to in to... fehtat. Pa nisem potratna, hodim v skromnih cunjah, ne pijem, na kadim... doma držim tri vogale gor, ker on veliko dela. Sem pa včasih kar malce slabe volje, ko spet ne vem, kako bom "štukala" mesec z mescem ob misli, da ima on pa dosti na računu, vendar varčuje... Še sreča da drugo med nama dobro "špila"... Kako pa pri vas kaj urejate te finančne zadeve - skupaj, ločeno??
Default avatar

če te prav razumem

skupna kasa je napisal/a:

Če te prav razumem stroške plačat vsak nekje pol, mislim skupne stroške?
Vendar pa ti večinoma vse sama postoriš, ker je on kar naprej v službi?
Torej, on ima denar, ker si ti brezplačna gospodinjska služkinja. Če te ne bi imel, bi moral najeti pomočnico in jo plačati?
Default avatar

zgoljskupno

Jaz si enostavno ne prestavljam živet tako, kot živiš ti, vidva. Ker živita v skupnosti, vsaj upam, da.
Pa ne gre za skupni račun sploh, ker tega nimava, niti ga ne želim. Zasluži več, prispeva več in ga za to nisem nikoli prosila. Ker nekako se nama zdi logično, da če živiva skupaj, v zvezi, v skupnosti, bo najin standard menda ja enak.
Default avatar

Thorrrr

Ce denar sluzis ti, je TVOJ, ne pa skupen...
Default avatar

paradižniček2016

Midva pa imava že od vedno vrževa denar na kup in ga uporabljamo skupno. Naju ne zanima, kdo zasluži več, kdo manj, kdo si kaj privošči samo zase, kdo ne ...
Tako sva počela tudi takrat, ko sva bila še fant in punca - sva šla na morje, vrgla denar na kup in ga uporabljala skupaj.
Ne znam si predstavljati drugače.
Default avatar

BonicaMellucci

Pri meni je delovalo brez kakršnih koli problemov, leta dolgo, tako: skupna blagajna, v katero gre vsak mesec z obeh računov enak znesek, naprimer 400-500 eur. Iz tega se poravnajo stroški hrane, stanovanja, položnice, dopusti, skratka, vse kar je skupnega.
Kar ti ostane, porabiš po svoje, varčuješ, itd.
Default avatar

nmmn

zgoljskupno je napisal/a:
Tole se mi zdi kratka in jasna poanta.
Default avatar

pri nas tudi

BonicaMellucci je napisal/a:
Tocno tako je tudi pri nas. 400 eur da on, 400 eur dam jaz, zdaj prispevata tudi otroka, ker sta oba zaposlena (oba po 150 eur) in smo vsi zadovoljni. Kar vsakemu ostane, si pac kupi kar zeli ali varcuje itd.
Default avatar

Chocolattt

Midva z bivšim sva imela vsak svoj denar, skupaj sva dala za račune, hrano, nakupe za hišo, počitnice ipd. Ostalo je bil denar moj in njegov, čeprav nikoli ni bilo panike, če je eden ali drugi rabil za kakšno stvar.
Default avatar

Vse je v enem žaklu

nmmn je napisal/a:
Se podpišem pod tem. Midva prav tako služiva skupaj, trošiva skupaj, varčujeva skupaj - to je to.
Default avatar

Papica

paradižniček2016 je napisal/a:
Pri nas enako. Jaz imam službo, on firmo, pri kateri glede papirologije tudi jaz pomagam. Ves denar jemljeva kot skupen. Kolikor mesečno skupaj zasluživa, toliko skupaj imava in toliko se lahko porabi. Trenutno imava dogovor, da dam jaz večino svoje plače na stran, ker ima dovolj prometa, da iz njegovega pokrijeva stroške. Seveda je tudi varčevalni fond skupen. Jaz sem tako navajena že od svojih staršev in se mi zdi samoumevno. Je pa res, da to gre, dokler imata oba enake nazore, kako z denarjev in da ne zapravi vsega eden. Ampak v tem primeru se mi pa zdi, da tudi veza ne more funkcionirat.
Default avatar

če te prav razumem

Thorrrr je napisal/a:
Do neke mere se strinjam,ampak v tem primeru to pomeni, da mora ON plačevati njej, ker doma večinoma vse sama postori.
Torej, on nič doma ne dela, ker vse sama potori, naj pa plača, a ne?
Default avatar

fds

Kolikor iz tvojega pisanja razumem, mu namiguješ, da rabiš denar in potem ga prosiš za vsako stvar posebej ko ti zmanjka. Jaz bi se na tvojem mestu enkrat direktno pogovorila, mu brez namigovanj povedala točno to, kar si tukaj napisala. Iz pisanja se mi zdi, da se vidva o tem nikoli nista direktno pogovorila in dala stvari na mizo brez olepšav.

Z mojim še ne živiva skupaj, planirava to narediti v roku par mesecev. Sva se pa že pogovarjala o denarju in naredila plan kako bo s tem.
Default avatar

Vesel oče

Vesel sem vaših odgovorov, še posebej tega:

Tocno tako je tudi pri nas. 400 eur da on, 400 eur dam jaz, zdaj prispevata tudi otroka, ker sta oba zaposlena (oba po 150 eur) in smo vsi zadovoljni. Kar vsakemu ostane, si pac kupi kar zeli ali varcuje itd.

Pogosto se dogaja, da je samoumevno da ON plača vse, če ONA ostane brez zaposlitve, v obratnem primeru pa se že "slišijo" komentarji komentatork z IQ<60: nogiraj ga!

Zakaj ste takšne?

Vesel oče
Default avatar

to ni skupni denar

BonicaMellucci je napisal/a:
Samo to ni skupna blagajna. Vidva samo prispevata vsak enak znesek od plače.

Skupna blagajna je tisto, kar opisuje ena pred tabo - oba ves denar dasta na isti račun in se porablja, kot se porablja.
Default avatar

od oka

skupna kasa je napisal/a:
Pri nas gre za hrano precej več denarja kot za položnice, tudi če upoštevam zavarovanje za avto, vse možne telefone in dodatno zdr. zavarovanje. Sklepam, da nimata otrok; no, če bi še šolske položnice dala zraven, bi bilo pa tam nekje.
Default avatar

BonicaMellucci

to ni skupni denar je napisal/a:
No, imenuj to kakorkoli hočeš. Pri nama je delovalo zelo ok, v 10 letih niti enkrat problemov okrog denarja. Vsi stroški so bili poravnani, poleg tega ni bilo nikoli kakšnega očitanja v smislu "kaj ti je bilo treba še dveh torbic" ali pa "zakaj zapravljaš za športne stave". Kljub temu da je govora o partnerstvu, če želiš, da je uspešno, morata oba obdržati nekaj individualnosti in svoje (samo)spoštovanje. Vsaj moje mnenje, pač.
Default avatar

Chocolattt

BonicaMellucci je napisal/a:
Se strinjam.
Default avatar

nmmn

Vse je v enem žaklu je napisal/a:
meni se zdi razumljivo, da je tako.
Se pa sprašujem kako je pri tistih, ki dajejo določen znesek v cifri(kot navajajo zgoraj) v blagajno družinsko za skupno porabo.
Meni bi bilo recimo grdo izjemno do moža in nespoštljivo... recimo hipotetično, da bi sama zaslužila 1600 on pa recimo 600 evrov in bi se šla tako kot nekateri zgoraj, da vsak mora dati recimo 400 v skupno blagajno za stroške... meni bi bilo to ogabno grdo do moža in izkoriščevalsko na nek način in ne bi imela srca to narediti... da bi od človeka pričakovala,da da enak znesek od minimalca kot jaz ki bi recimo hipotetično zaslužila jurja več... če bi kaj takega delala, bi živela na plečih človeka z minimalcem, čeprav bi sama zaslužila več ... in tisto kao ostanek več od moje plače bi imela pa zase al kako - torej jaz jurja zase na mesec, on pa 200... to je zame egoistično... jaz tega ne bi mogla nikoli narediti...
in potem bi jaz si v dveh mesecih našparala za potovanje v eksotiko, on bi šel pa s svojim našparanim v umag... ne bi mogla kaj takega narediti nikoli človeku, ki ga spoštujem in imam rada... mini bi bilo to skrajno egoistično
potem če že - tisti, ki imajo tak sistem da se da nekaj od vsake plače v skupno blagajno za skupno porabo, bi bilo bolj spoštljivo do partnerja, da se da v odstotkih prejete plače...
Default avatar

Thorrrr

če te prav razumem je napisal/a:
Se strinjam