Božič šel po vodi
Dober večer vsem! Kako mone preživljate božične praznike? In sicer me posebej zanima za tiste ki imajo svoje partnerje a (še) ne otrok. A greste skupaj s partnerjem praznovat k svoji ali njegovi družini? Mogoče s skupnimi prijatelji? Sama dva najbrž nista? No, pri nama je tako, da vsako leto praznujeva pri naših na našem vikendu kjer se zbere vsa družina. Jaz obožujem ta naš običaj. Vsi se zberemo, smo nekaj dni skupaj in uživamo božično vzdušje. Na take dni imam lepe spomine še iz otroštva. No problem je nastal v mojem ‘dragiju’. Ker mu ne paše več da bi midva za božič hodila tja. Da se morava bolj osamsvojiti in si take praznike prirediti po svoje in počasi izločiti družino!? Pa še niti otrok nimava (pa tudi če bi jih mela, ne bi bila ovira saj se za božič zberemo vsi tudi brat in sestri z družinama tako da..) (Sva pa stara nekaj čez 30.) Res je da se nikoli ni zelo dobro ujel z mojo žlahto, ampak tudi jaz se z njegovo nisem in tako pač je in naju to več ali manj seveda ne ovira pri zvezi ki jo imava. No, letos se je torej zmislil da se mu ne da k mojim. To me je potrlo, ker ve koliko mi pomeni. Rekla sem mu tudi naj da kakšno boljšo idejo, in on da bi bil vesel tudi če bi bila kar sama doma, meni pa je to za božič tako pusto. Skupnih prijateljev nimava veliko, vsaj ne tako dobrih, tako da to odpade. Nevem kaj ga je pičilo ampak kar podrlo se mi je pričakovanje najbolj čarobnega dela leta. Mislim včasih je v partnerstvu res veliko sebičnosti in manjka prilagodljivosti. Prisilit ga nemorem ampak kaj naj pa naredim? To mi res ogromno pomeni.
Neprilagojena si ti. Čustveno želiš od partnerja izsiliti nekaj, kar njemu ni in ti je povedal. Glede na to, da je že nekajkrat požrl svoj ponos in praznoval skupaj s tvojo družino, ne bo zdaj tebi krona padla z glave, če to leto praznujeta sama.
Res je, otroške navade so lepe, ampak spremembe so ves čas prisotne v življenju. Zadnji čas je, da to ugotoviš. Na tvojem mestu bi predlagala, da naredita izmenjavo: eno leto sama, naslednje leto s tvojo družino.
Osebno praznujem praznik tako kot pride. Preden so bili otroci, sva s partnerjem praznovala tudi sama. Včasih pri enih starših, včasih pri drugih. Včasih sva bila kam (z otroci pa tudi brez) k prijateljem. Trikrat smo praznovali božič in novo leto pri moji dobri prijateljici, ki se je 10 let nazaj selila v Belgijo.
Običaji so lepi, vendar ne trmari, da mora biti vedno isto. Lahko je lepo tudi, če je v drugi družbi. Kolikor razumem, je tudi on moral požreti to, da ti nisi z njegovo družino praznovala?
Jaz v tvojih letih sicer nisem imela take potrebe kot ti, zaradi disfunkcionalne družine, ampak te pa zlahka razumem. Ker imaš očitno tople družinske odnose, ti to veliko pomeni.
Partnerju očitno ne.
Ne vem. Zdaj, ko imam otroke, mi veliko pomenijo ta druženja širšega sorodstva s tem, da gremo k njegovim. Prej mi niso toliko, sem pa vedno šla, ker je partnerju veliko pomenilo.
Ko gledam zdaj, z otroci, bi se če bi imela takega partnerja, vprašala, kako bo potem, z otroci.
V tvijem zapisu je morda zaznati nekaj globljega od tega božiča in sicer, da ni navajen takih toplih odnosov. Družba ki spodbuja indivudualizem na vsakem koraku bo sicer rekla, da je s tabo nekaj narobe in moraš ti prerezati popkovino. Ampak po mojem mnenju če sicer živiš na svoje in si samostojna, ne gre za nobeno popkovino ampak za čarobnost druženja z ljubljenimi – ne samo z izvoljencem.
Ne vem, ne vem. Ali ima ta moški iste vrednote kot ti? Si predstavljaš, kako bo ko bosta imela otroke?
Za ljudi kakšrna si ti so precej bolj kompatibilni ljudje, ki imajo tudi sami doma tako tople odnose.
Res ne vem, Na tvojem mestu bi malo premislila, kaj vidim na njem, kako se vidim z njim in kako se njegove vrednote skladajo z mojimi, če se.
No, jaz te pa razumem. Svojega moža imam neskončno rada, ampak Božiča brez moje cele družine si ne predstavljam. Ja, mislim, da bi o smislu zveze s partnerjem, ki se z mojo družino ne ujame, niti se za to ne potrudi, resno razmislila. Ne glede na leta.
Pri nas sva pač prevzela navade en drugega. Meni je tudi čist mimo, da njegovi praznujejo po 5 rojstnih dni naenkrat (razmak 3 mesece), pa vseeno grem tja, ker si moj to želi. No, to je en primer. In vsako leto gremo enkrat k njegovim na koline, kar mi gre na bruhanje, že ko pomislim. Se prilagajava.
Pa seveda, za vse tiste ki pravite da mora odrasti, s tem da jo pošiljate na praznovanje izključno s svoojim dragim – bistvo božiča je družina, ja tudi razširjena, če jo hvalabogu imaš. Kot par brez otrok sva midva vedno hodila k primarnim družinam, k mojim sicer le za kratko, k njegovim pa za ves večer, do desetih, ko so se njegovi pripravili za k maši, mladi smo odšli pa še v kak lokal.
To, da želiš biti tudi s primarno družino na božič, ni znak, da nisi odrasel, ravno obratno.
bom preživela na monu…
pisala tipu, ki tukaj bere in pisari, z inicialkami LZ, mu bom pisala kako da ne morem v brez njega in da osamljena njega čakam in sanjam, da kdaj končno od vseh novih let in praznikov bo tisto, ki jih obljublja že vsa ta leta…
no evo – če sedaj bereš – pa še to preberi:
pa še malo bom kakšne teme z zgodbicami si izmislila, kako, da komaj čakam, da ti kupim kakšno darilo, ali pa mogoče bi z rojstnim dnem združila ali pa še kaj da boš bolj nasedel kao kako te sanjam in kako lahko iskreno verjameš da samo tebe čakam … LOL not!
ampak bom pa pisala takšne zgodbice, kot si jih ti tukaj izmišljaš in misliš,da bom jaz nasedla, da kaj pomenijo…
zdaj pa zate dragi – če boš prebral… mi je ena gospa povedala, da za vso to svojo neiskrenostjo skrivaš svoje bolestno ljubosumje in nobenih iskrenih namenov česarkoli od obljubljenega kdajkoli uresničiti… preveč let tvojih samo praznih obljub je minilo, dejanj dobrih in pozitivni pa od nikoder…
tako,da ne misli, da ti nasedem, pa če napišeš,da jih jutri začneš uresničevat ti ne verjamem nič…
verjamem edino to, da si sposoben nož zariti hinavsko v hrbet, povzročiti namenoma bolezen , o to pa vse verjamem… ker take stvari si dokazal, da znaš in počneš… ostalo kar si pozitivnega govoril, so bile vedno vse samo laži in prazne obljube…
mon sploh – pred časom si pisal, da nujno rabiš ta forum, za to da tako komuniciraš z mano… e ta komunikacija ti je naredila škodo – dokazal si samo,da nisi zmožen iskrene osebne komunikacije, da vse samo zavračaš (zato evo ti tukaj sporočam); kaj šele, da bi bil zmožen kakršnegakoli iskrenega dejanja sploh.
Aja btw. hvala ker si se zmenil s kolegicami, da me niso naročile na pregled, tu kjer bi lahko šla peš, sploh ker,da ne smem po pregledu voziti, ampak tebe to ne gane, najbrž mi želiš, da se zakantam in da mi povzročiš čimveč težav ali da zato na pregled ne bi mogla oz. bi imela čimveč stroškov. Človek, ki nekomu želi zdravje in pomoč nikoli ne bi česa takega naredil… ampak ti mi želiš samo slabo in zato pa to tako velikodušno počneš. Hvala za vsa darila, ki si mi jih s tem dal… ti sploh ne rabiš nič kupovati nikoli – ti vse to kar tako iskreno in negativno daješ iz srca daš največ – res da negativnega, ampak edino to si zmožen kot človek dati sočloveku… Kar nadaljuj vsako tako dejanje, se v srcu človeka, ki mu to narediš ne izbriše nikoli, tako,da kar nadaljuj… še eno več v srcu negativno, ki se ne da izbrisati nikoli… moram reči,da si s temi negativnimi darili izjemno radodaren…
ziher boš še kakšno izmišljeno pozitivno obljubo napisal… tako prazno hvalisanje ti gre odlično od rok
Služba po novem letu?…. hahaha si lagal še enkrat več – tako kot takrat,da bo minulega avgusta pa tudi septembra in novembra… samo da zdaj ti že nisem nasedla… ne nasedem nobeni tvoji dobri besedi več,karkoli tukaj napišeš, samo v vednost, jaz ti ne verjamem nič… se ne rabiš truditi
verjamem v vse samo negativno, ker vse samo negativno si mi v vseh letih do sedaj z dejanji dokazal…
pa lahko noč in lep veseli december.
Srečna bodi, da ti je po pravici povedal. On ima pravico, da mu ni do tega in da ne gre k tvoji žlahti, ti imaš pa pravico do tega, da greš sama. Imaš tudi pravico, da ga s čim dobro podkupiš, če ti je toliko do tega, pa bo šel tebi na ljubo (srečen pa takrat pač ne bo). Nek kompromis bosta že našla, saj nisi stara 5, da misliš, da bo vsak plesal, kot ti žvižgaš.
No, ampak če ti je z njim na samem pusto, pa je vseeno vredno malo razmisliti o prihodnosti te zveze. V postelji ti pa ni pusto samo z enim?
Dokler je po tvoje je ok, ko pa ni, zacviliš. Razvajena smrkljica, pretirano navezana na svojo primarno družino, ki ne zmore pomisliti na želje drugega. Vsa leta je fant prenašal vaša praznovanja, zdaj, ko bi bil rad tudi sam s tabo, si pa užaljena… Eh, če ti je težko, teci k očiju in pusti grdega grdega fanta – ain’t no place like daddy’s heart…
Tudi meni so se porajala takšna vprašanja. Tvoj partner za božič nima nobenih načrtov, skuša te le odtrgati od tvoje širše družine in sorodnikov in načina praznovanja, ki ti veliko pomeni. Ljubeč partner se prilagodi, če je drugi navajen in si še naprej želi tradicionalnih srečanj. Pišeš, da nimata veliko prijateljev. Je partner nedružaben in skuša še tebe prikleniti izključno na dom?
Bozic je druzinski praznik, ko se naj bi zbrala cela druzina in vsaj 2 ali 3 generacije. Pozabiti na druzinske zamere, narediti nekaksno premirje in se dobiti s celo druzino je znak odraslosti, ne pa cepenje v dvoje, ker nekomu nekdo ni simpaticen. Bi bilo pa fer, ce bi obiskala oboje oboje starse, ne samo tvojih. Ali pa bi menjala vsako elo, eno leto tvoje, naslednje leto njegove.
In če bi se dogovorila, da bi šla samo za en dan? Ali pa samo na božično kosilo? Tako njemu ne bo treba tam viseti več dni, tega ga je povsem očitno groza, ti pa tudi ne boš ostala brez božičnega vzdušja.
Če on sam božiča sploh ne praznuje, hkrati pa se še s tvojimi ne razume dobro, potem mi je jasno, zakaj ga je vsega skupaj groza.
Če se zaradi božiča kregamo, potem je smisel božiča izgubljen.
In če bi se dogovorila, da bi šla samo za en dan? Ali pa samo na božično kosilo? Tako njemu ne bo treba tam viseti več dni, tega ga je povsem očitno groza, ti pa tudi ne boš ostala brez božičnega vzdušja.
Če on sam božiča sploh ne praznuje, hkrati pa se še s tvojimi ne razume dobro, potem mi je jasno, zakaj ga je vsega skupaj groza.
Če se zaradi božiča kregamo, potem je smisel božiča izgubljen.[/quote]
Sem ravno hotela napisati.
Če se tam med tvojo žlahto ne počuti dobro, pojdita tja na božični večer in potem nazaj domov ali pa naslednje dopoldne. Verjemi, da so taki dnevi peklenski, če se ne moreš vključit.
Ali pa se dogovorita, da je eno leto po njegovo, drugo leto po tvoje. Plus, odvisno, koliko ti v resnici zahajaš k tvojim, Če siliš tja (in njega zraven) vsak vikend, verjamem, da mu je nevzdržno.
Aja, vseeno je grdo, da rečeš, da je božič šel po vodi samo zato, ker bi ga on rad preživel v dvoje!
Jaz sem sicer tudi pristaš praznovanja praznikov v razširjenem družinskem krogu in mislim, da so predvsem za otroke to neprecenljivi spomini, tako da se zagotovo ne bi bila pripravljena doživljenjsko temu odpovedat.
Po drugi strani se mi pa zdi prav, da si mlad par v prvih letih, ko sta še sama in brez otrok, najprej ustvari svoje običaje in s tem utrdi svoj odnos, ter se nato v razširjeno družino vključi skupaj, kot par.
Prepogosto vidim, kako nekdo s sklicevanjem na hudo družinsko povezanost poskuša partnerja enostavno vklopit v svojo primarno družino, kot da je eden od njih. Njun medsebojni partnerski odnos je zato podrejen ustaljeni družinski dinamiki in to se mi ne zdi zdravo.
Glede na to, da sta povsem na različnih bregovih, bi jaz sklenila kompromis.
Morda ti ne greš za več dni ampak prideta pozno popoldne k tvojim oba le za božično večerjo in obdarovanje, če ga imate. To mislim, da bi moral zaradi tebe ‘potrpeti’.
Doma pa pripravita božični zajtrk/kosilo, okrasita bivališče, pojdita v savno – naredita si svoj običaj.
Vprašaj se tudi ali bi tvoj izbranec raje praznoval sam s tabo, ali mu gre izključno za to, da tebi onemogoči oditi k tvojim, potem bosta pa doma vsak na svojem compu, brez božičnih običajev.
Velja tudi biti malo pozorna, da ni tvoj partner pretirano posesiven in te želi počasi odtujiti tvoji celi družini, to ni OK. Je tudi drugače zelo ‘nadzorniški’? kako je s prijateljicami? Jih daje v nič in ti preprečuje stike? Te sili, da pusti službo?