40+ kje spoznas "normalnega"moskega
Mene zanima dosti stvari, nisem pa takoooo zelo zahtevna noooo….zivim v manjsem kraju, kje se skoraj nic ne dogaja, delam v kolektivu, kje prevladujejo zenske…moski vsi poroceni, tisti trije 🙂 na ulici pa ne bi glih kota ogovarjala hahaha, ceprav sem komunikativna. Ko clovek pri 43 letih ostanes sam, je verjetno tezje.
Jaz sem par let bil prijavljen na enem portalu, kjer sem iskal punco … našel tri, vse tri so bile tam res kar nekaj … plus tega sem se še z velikimi pogovarjal, ko sem jih spoznaval, zato sem jaz že tudi mislil tako, da so vse iste, vse pokvarjene, vse iščejo enega financ ministra itd … Letos sem končno našel eno, ko sem najmanj pričakoval. Je taka, ki sme jo iskal in hotel imeti od malih nog – lepa, razgledana in zaupljiva. Išči, če tudi boš obupala …
Koliko ljudi si ti že spoznal-a na omenjenih lokacijah?
V knjižnici sem jaz od tipov videla samo knjižničarja. V glavnem hodijo ženske.[/quote]
Sicer sem pod 40. V kjnižnici res še ne, je bil pa predlog. Medtem ko sem jih kar dostio v hribih ali pa na plesišču.
Se mi zdi, da je fajn , če je človek aktiven.
Nikjer, ker kdo ima tak negativističen pristop, da je v pomislekih, da se ne najdejo ‘dobri’ partnerji (zanj), jih tudi našel ne bo. Jasno, v kar verjameš, tisto je tvoja resničnost. Neka pozitivna ženska, ki ne verjame, ampak ve, da je dosti ali pa vsaj dovolj ‘dobrih moških’ (zanjo), si ne bo postavljala podobnih vprašanj, polnih dvoma in nezaupanja v nasproten spol. To počnejo negotovi, negativistični ljudje, ki si po svoje ne zaslužijo partnerja zaradi težavnostni lastnega karakterja (ker kdo jih bo pa prenašal?), če pa nasproten spol zaznavajo kot ‘slab’, kar je daleč od realnosti.
Niti slucajno nisem negativistka….vedno se trudim, da v ljudi vidim dobra. Ne vem od kod ti taksno ideja. Pravim le, da pri danasnjem tempu zivljenja tezko najdes primernega partnerja. Tako se mi vsaj zdi. Nikakor nisem tezek karakter, rada sem v druzbi, sem pozitivna….po moje me ni tako tezko prenasat 🙂 pa ne v vsakem potuje samo slabo videti.
Aha, rabiš animatorja.
Ukvarjaj se s tistim, kar te veseli. Če tam ni populacije, da bi lahko spoznala kakšnega samskega, ti ostane internet.
Če nimaš res širokega kroga znancev, ki poznajo nekoga, ki pozna nekoga …. ki je samski, tako na suho nekje po naključju res težko spoznaš koga. Pri teh letih se sklepa, da so ljudje vezani, malo smo tudi že leseni in zaplankani, zahaklani vsak v svojem vzorcu.
Ti imaš poleg tega še dodaten problem, da hočeš zapolniti praznino zaradi odhoda sina, kar je nehvaležno izhodišče za pametne moške, tako da se ti kvečjemu lahko nalima kak polh, ki rabi zatočišče in topel obrok vsak dan.
Drugi ne morejo vedeti, kaj bi naj bilo zate, sploh pa ne na intimnem področju. Vsak mora biti pri sebi toliko ‘živ’, da se zgane iz pasive in poišče tisto, oz. sam ugotovi, kar ga veseli. Naštevanje, kaj rade počnete, vam ne bo pripeljalo pred vrata moškega, če se same ne ‘zmigate’ v življenju oz. zganete iz ‘pospanosti’ in se odpravite ‘na lov’, namesto da čakate za štirimi stenami ob branju (romantičnih) knjig, kar bi vam naj po nekem čudežnem naključju dostavilo ‘normalnega’ moškega na dom, ki je podoben knjižnemu junaku – torej splet sanjavosti in ženskih pričakovanj.
Z ženskami je tako. Dobijo nek trenuten preblisk, kao, zdej pa bi, ko se pa nekdo res javi, da pa bi, pa rep med noge, hehe. Zvizz, pa je več ni. Če bi avtorica bila resna bi že tukaj dosti bolj aktivno sodelovala, saj se je takoj nekdo javil, za kontakt. A ni to preprosto, samo, da se hoče res tisto zaradi česar napiseš te vrstice, kot jih je avorica, torej nejna akcija, je takoj dobila reakcijo.
Zdej pa, to z manjšim krajem je res jeba, to je pa treba priznat. Že v Lj. ni tako enostavno,……v teh manjših mestih se pa itak vsi med sabo poznajo in, če se ti spajdašiš tam z nekom kar tako zarad družbe, ti zna hiro image pasti ali pa narasti, pač odvisno kakšn je tist človek.
Vedno pa trdim nekaj, ženska, ki si res želi moškega, ji je šala mala najti moškega, če seveda spusti svoje kriterije, preprosto kot pasulj.
Avtorica, sva enako stari in podobna situacija. Manjši kraj, ženski kolektiv v službi.
Moje izkušnje z nekaterih zadev:
spletni portali – pretežno poročeni možakarji, kaki samski 60+letniki, ki so bojda v boljši formi kot 30letniki in zato izredno primerni za 43letnico (tako oni pravijo), potem 25letniki, ki trdijo, da so izredno resni in zreli in da jih zanima resna veza. Potem pa še kaki vrstniki 40-50, ki hočejo čim prej otroka. Pa razni tujci pa slovenski mamini sinčki, ki iščejo žensko s stanovanjem, dobro službo.
Tako, da ogromno ogromno plevela. Tistih ok je izredno malo. Ponavadi gre ogromno časa za plevel, razen, če imaš srečo in takoj naletiš na kakega ok.
Tečaj plezanja en omenja. Bila sem na takem tečaju. Tečajniki: 5 žensk, 1 vezan moški. Inštruktorji vsi v vezah. Težava nastane pri iskanju soplezalca. Ženske so bile tudi v vezi in so potem plezale s partnerji.
Knjižnica: ogromno hodim v knjižnico, ampak nisem še koga spoznala.
Tečaji tujih jezikov: skoraj same ženske, tu in tam kak poročen moški.
Tečaj jadralnega padalstva: nekaj samskih žensk, moški vsi v vezi, vključno z inštruktorjem.
Gore: starejši gospodje so zelo zgovorni, mlajši še ne odzdravijo.
S plesom pa nimam izkušenj. Za tečaj dobiti kakega soplesalca je bolj kot ne misija nemogoče.
O tipih, ki so tu gor:
Pred časom sem dala podobno temo ven kot avtorica, kontaktiralo me je nekaj tipov na ZS. Večinoma sse je izkazalo, da so poročeni (sicer so govorili, da so v postopku ločitve, ampak en se je našel, ki je pozabil, da mi je že pred 3 leti napisal, da je v postopku ločitve in je to zgodbico spet napisal, dolgo traja ta ločitev). Nekaj jih je samskih, vsaj tako so rekli, so pa hitro začeli namigovat na seks. Ali pa so samski in povsem zastani.