Spomnila sem se na Luko Kovačiča, fanta, ki so ga naši zdravniki želeli dati na paliativo, češ da se ga ne splača zdraviti. Potem se je oglasila tista baraba, ženska, ki ga je spravila v Nemčijo pod pretvezo, da bo tam deležen zdravljenja. Končalo se je tako, da je fant zavrnil plačljivo testiranje nekega zdravila in se vrnil v Slovenijo, kjer so ga naši onkologi začeli zdraviti….
Kasneje sem brala, da Luka išče info o zdravljenju na raznih klinikah v tujini, pizzerija v Kranju je celo zbirala zamaške zanj.
Ali kdo ve, ga zdravijo zdaj pri nas ali kako?

Po Facebooku berem, da je Luka žal izgubil svoj boj za življenje. Sama ga nisem poznala, vendar pa se me je njegova zgodba izjemno dotaknila. Večkrat sem se spomnila nanj in iskreno upala, da se zgodi čudež in Luka ozdravi. Kljub temu, da se je Luka boril na vso moč, je nazadnje zmagala bolezen. 🙁
Luka, veliko veliko prezgodaj si zapustil ta svet, a sedaj si nekje med angeli, kjer ni več bolečin… Naj ti bo tam lepo, jaz pa bom zate danes prižgala svečko. Počivaj v miru.
Iskreno sožalje družini, prijateljem in vsem, ki so ga imeli radi.

Draga avtorica…dobro poznam družino te ženske,kakor si se ti izrazila ¨barabe¨.Žal se njej ne bo zgodilo nič slabega:(((.
Poznal sem tudi njenega starejšega sina in lahko rečem,da je bil precej problematičen.Videval sem ga dneve in dneve,kako se je vračal iz šole.Živel je v Ljubljani pri stari mami,medtem ko je mati(ta baraba) živela z moškim v Nemčiji.Poden od podna!!!

Jaz sem bil njegov sošolec. Sicer le pol leta, ampak vseeno. A je resno umrl?? Groza. Luka, počivaj v miru. 🙁

Ne, niso ga zdravili, ker so že zelo zgodaj ugotovili, da nima smisla mučiti nekoga, ki skoraj več nima možnosti.
Na koncu so fanta zdravili z nekimi poskusnimi zdravili iz Latvije, a žal ni uspelo. Ali je umrl zaradi teh poskusnih zdravil ali osnovne bolezni pa verjetno nikdar ne bomo vedeli.

Naj počiva v miru in sožalje družini. Upam, da se uspejo pobrati in živeti naprej.

Ne, niso ga zdravili, ker so že zelo zgodaj ugotovili, da nima smisla mučiti nekoga, ki skoraj več nima možnosti.
Na koncu so fanta zdravili z nekimi poskusnimi zdravili iz Latvije, a žal ni uspelo. Ali je umrl zaradi teh poskusnih zdravil ali osnovne bolezni pa verjetno nikdar ne bomo vedeli.

Naj počiva v miru in sožalje družini. Upam, da se uspejo pobrati in živeti naprej.[/quote]

Da so ga morali pred smrtjo še toliko namučiti … takšne ljudi, kot je ona prevarantka v Nemčiji, bi bilo treba dati ob pranger … sem za vnovično uvedbo takoj. Pa to so hujši kot morilci, delajo se norca iz na smrt bolnih ljudi in jih takole mučijo. Kako da to ni kaznivo dejanje, enako načrtnemu umoru?

Ne, niso ga zdravili, ker so že zelo zgodaj ugotovili, da nima smisla mučiti nekoga, ki skoraj več nima možnosti.
Na koncu so fanta zdravili z nekimi poskusnimi zdravili iz Latvije, a žal ni uspelo. Ali je umrl zaradi teh poskusnih zdravil ali osnovne bolezni pa verjetno nikdar ne bomo vedeli.

Naj počiva v miru in sožalje družini. Upam, da se uspejo pobrati in živeti naprej.[/quote]

Da so ga morali pred smrtjo še toliko namučiti … takšne ljudi, kot je ona prevarantka v Nemčiji, bi bilo treba dati ob pranger … sem za vnovično uvedbo takoj. Pa to so hujši kot morilci, delajo se norca iz na smrt bolnih ljudi in jih takole mučijo. Kako da to ni kaznivo dejanje, enako načrtnemu umoru?[/quote]

Ne vem, verjetno gre za to, da se vsak človek sam odloči za to (oz. ni prisiljen) – in poskuša vse kar mu pride na doseg.
Tudi jaz bi najbrž.

Da so ga morali pred smrtjo še toliko namučiti … takšne ljudi, kot je ona prevarantka v Nemčiji, bi bilo treba dati ob pranger … sem za vnovično uvedbo takoj. Pa to so hujši kot morilci, delajo se norca iz na smrt bolnih ljudi in jih takole mučijo. Kako da to ni kaznivo dejanje, enako načrtnemu umoru?[/quote]

Ne vem, verjetno gre za to, da se vsak človek sam odloči za to (oz. ni prisiljen) – in poskuša vse kar mu pride na doseg.
Tudi jaz bi najbrž.[/quote]

Se strinjam. Glede na to, kako mlad je bil, je povsem razumljivo, da bi rad poskusil vse, samo da ozdravi.

Kdaj pa je umrl?

Glede zdravljenja pa – če ga ne bi v Nemčiji (v bolnici) začeli zdraviti z biološkimi zdravili, ga tudi pri nas nebi. Kot je povedala mama, so pri nas v začetku rekli, da bodo samo počakali, da umre.
Šele ko se je vrnil iz Nemčije, so mu bili pripravljeni dajati terapije in če drugega ne, je fant zaradi njih verjel, da bo preživel. Tudi to je nekaj in čisto drugače, kot če te odpustijo in doma čakaš, da te v nekaj mesecih pobere.

Včeraj ali predvčerajšnjim.

Jaz pa ne razumem, zakaj bi naj bilo bolje nekoga, za katerega se ve, da zanj ni upanja, zdraviti zato, da se bo on bolje počutil, namesto da se mu nudi ustrezna paliativna oskrba.

Veliko ljudem, ki imajo rešljive težave, pa se ob tem odreka oz. zavlačuje pomoč in zdravljenje, ker naj ne bi bilo denarja zanje.

Polna luna,dvomim,da bi tako govorila,če bi kateri od tvojih svojcev umiral.Očitno bi ti naredila vse,da ozdravi,mar ne?!

Jaz pa ne razumem, zakaj bi naj bilo bolje nekoga, za katerega se ve, da zanj ni upanja, zdraviti zato, da se bo on bolje počutil, namesto da se mu nudi ustrezna paliativna oskrba.

Veliko ljudem, ki imajo rešljive težave, pa se ob tem odreka oz. zavlačuje pomoč in zdravljenje, ker naj ne bi bilo denarja zanje.[/quote]

Ne kvasi neumnosti.

Očitno je, da ne veš, kaj pri onkoloških bolnikih pomeni pojem “paliativna oskrba”. Vsekakor sodi zraven tudi zdravljenje, naprimer kemoterapija, obsevanje (odvisno od tumorjev), le da v veliko manjših (nižjih) odmerkih. Problem ni v terapijah samih, ampak odnosom zdravnikov do bolnika.
Biološko zdravljenje pa mu je dalo boljše počutje ter upanje za vsaj dobrega pol leta, konec decembra je še zmeraj upal in verjel – in bil živ.

Me zanima, kako bi bilo tebi, če bi ti zdravnik rekel “konec je, samo paliativo bomo uvedli, samo par mesecev imaš še”, obenem pa bi ti bilo jasno, da bi te čez mejo zdravniki takoj dali na zdravljenje in ti podaljšali življenje za najmanj eno leto.

Jaz pa ne razumem, zakaj bi naj bilo bolje nekoga, za katerega se ve, da zanj ni upanja, zdraviti zato, da se bo on bolje počutil, namesto da se mu nudi ustrezna paliativna oskrba.

Veliko ljudem, ki imajo rešljive težave, pa se ob tem odreka oz. zavlačuje pomoč in zdravljenje, ker naj ne bi bilo denarja zanje.[/quote]

Ne kvasi neumnosti.

Očitno je, da ne veš, kaj pri onkoloških bolnikih pomeni pojem “paliativna oskrba”. Vsekakor sodi zraven tudi zdravljenje, naprimer kemoterapija, obsevanje (odvisno od tumorjev), le da v veliko manjših (nižjih) odmerkih. Problem ni v terapijah samih, ampak odnosom zdravnikov do bolnika.
Biološko zdravljenje pa mu je dalo boljše počutje ter upanje za vsaj dobrega pol leta, konec decembra je še zmeraj upal in verjel – in bil živ.

Me zanima, kako bi bilo tebi, če bi ti zdravnik rekel “konec je, samo paliativo bomo uvedli, samo par mesecev imaš še”, obenem pa bi ti bilo jasno, da bi te čez mejo zdravniki takoj dali na zdravljenje in ti podaljšali življenje za najmanj eno leto.[/quote]

Meni se zdi veliko bolj sprejemljiva skrbna paliativna oskrba kot podaljševanje životarjenja, polnega bolečin za leto dni.

Če nekdo umira zaradi neozdravljive bolezni, ne more ozdraveti!

Takšnemu človeku se naj zagotovi kvalitetna nega, ne pa, da se izvaja en kup nepotrebnih posegov, ki samo podaljšujejo njegovo agonijo.

P.S.: Tudi moji sorodniki umirajo.

Ne kvasi neumnosti.

Očitno je, da ne veš, kaj pri onkoloških bolnikih pomeni pojem “paliativna oskrba”. Vsekakor sodi zraven tudi zdravljenje, naprimer kemoterapija, obsevanje (odvisno od tumorjev), le da v veliko manjših (nižjih) odmerkih. Problem ni v terapijah samih, ampak odnosom zdravnikov do bolnika.
Biološko zdravljenje pa mu je dalo boljše počutje ter upanje za vsaj dobrega pol leta, konec decembra je še zmeraj upal in verjel – in bil živ.

Me zanima, kako bi bilo tebi, če bi ti zdravnik rekel “konec je, samo paliativo bomo uvedli, samo par mesecev imaš še”, obenem pa bi ti bilo jasno, da bi te čez mejo zdravniki takoj dali na zdravljenje in ti podaljšali življenje za najmanj eno leto.[/quote]

Meni se zdi veliko bolj sprejemljiva skrbna paliativna oskrba kot podaljševanje životarjenja, polnega bolečin za leto dni.[/quote]

Tudi pri paliativni oskrbi pride do bolečin.

Paliativa ne pomeni “brezbolečinsko umiranje”, temveč zmanjšano doziranje zdravil brez dodatnih preiskav in možnosti preizkušanja novih terapij. Ko zdravniki rečejo “s tabo je konec”.

In v zadnji fazi bolezni pridejo bolečine, kljub morfiju in obližem. Takrat si seveda v paliativi 😉

Pustite luno vendar, ker je moja bodoča žena! :))

Luna je tako da boš moja? 😀

Meni se zdi veliko bolj sprejemljiva skrbna paliativna oskrba kot podaljševanje životarjenja, polnega bolečin za leto dni.[/quote]

Tudi pri paliativni oskrbi pride do bolečin.

Paliativa ne pomeni “brezbolečinsko umiranje”, temveč zmanjšano doziranje zdravil brez dodatnih preiskav in možnosti preizkušanja novih terapij. Ko zdravniki rečejo “s tabo je konec”.

In v zadnji fazi bolezni pridejo bolečine, kljub morfiju in obližem. Takrat si seveda v paliativi ;-)[/quote]

A pri testiranju in doziranju drugih zdravil pa v paliativni fazi ne pride do bolečin?
:O

Dokler sem srečno poročena z zdajšnim možem, in to imam namen še dolgo bit, se z možitvenimi ponudbami ne ukvarjam.

Lepo pa vseeno, da me imaš za svojo simpatijo.

Tudi pri paliativni oskrbi pride do bolečin.

Paliativa ne pomeni “brezbolečinsko umiranje”, temveč zmanjšano doziranje zdravil brez dodatnih preiskav in možnosti preizkušanja novih terapij. Ko zdravniki rečejo “s tabo je konec”.

In v zadnji fazi bolezni pridejo bolečine, kljub morfiju in obližem. Takrat si seveda v paliativi ;-)[/quote]

A pri testiranju in doziranju drugih zdravil pa v paliativni fazi ne pride do bolečin?
:O[/quote]

No, pa si dojela ;-))))
Torej paliativno obravnava ni to, kar si pisarila v začetnem postu. Bolečine ostajajo, le konkretnega zdravljenja, ki zavira širitev raka in podaljšuje življenje, ni.

Zakaj pa ga niso tuji zdravnike vzeli v roke?

Se mi zdi če te slovenci doma ne zajebejo,te pa slovenci v tujini zajebejo,tko kot z delom,službom,…. slovenija sama sramota na svetu.

Pač mamo gnilo zdravstvo.

Jaz sem bil njegov sošolec. Sicer le pol leta, ampak vseeno. A je resno umrl?? Groza. Luka, počivaj v miru. :([/quote]

Tudi jaz sem bila njegova sošolka pol leta, še vedno kar ne morem verjeti, da je odšel med angele 🙁 Bil je prijazen dečko, se ga spomnim… Groza, počivaj v miru Luka 🙁

Imaš precej “gnil” pogled na stvari.
Tuji ga niso vzeli zato, ker so bili enakega mnenja kot domači – da nima več smisla. Samo mučili bi ga z zdravili, končalo pa bi se zelo verjetno enako.

A pri testiranju in doziranju drugih zdravil pa v paliativni fazi ne pride do bolečin?
:O[/quote]

No, pa si dojela ;-))))
Torej paliativno obravnava ni to, kar si pisarila v začetnem postu. Bolečine ostajajo, le konkretnega zdravljenja, ki zavira širitev raka in podaljšuje življenje, ni.[/quote]
Kaj sem dojela?
V celi temi pišem, da sem zagovornica ustrezne in kvalitetne paliativne oskrbe.
Pod ustrezno pa mislim tudi zadostno lajšanje bolečin. In vem, da v določeni fazi bolečine lahko postanejo močnejše od dopustnih zdravil.

Moj komentar je bil očitno narobe razumljen: če bolnik, ki umira, prejema določeno terapijo (pa naj bo preizkušena ali testna) samo zato, da se lahko reče, da še ga zdravijo,čeprav se ve, da ni učinka, ta terapija ne zagotavlja, da bo bolnik imel manj bolečin. Daje se mu zdravila, četudi so (za umirajočega že) brez pomena. In to se mi ne zdi efektivno.