Sprašujem zato, ker sem se s kom res že ujela, potem, ko je izvedel, da imam hčerko, pa rep med noge in “imej lepo življenje” še naprej. Čisto me je presenetilo. Predvsem to, ker bi od razgledanega človeka pričakovala več.

Niti nimam možnosti pojasniti, da ne iščem novega očeta svojemu otroku, tega že ima in poleg tega je super oče, niti nimam možnosti pojasniti, zakaj sva šla narazen …

Da ne bo pomote, hčerke z osebo niti spoznala ne bi, dokler ne bi vedela, da je to nekdo, s karerim bi želela biti dlje … Nisem tiste vrste človek, ki bi šel na prvi dejt v igralnico :))) Obožujem jo, ampak imam tudi čas izven materinstva… Zaradi nje nimam nič manj časa za druženje, niti nisem tip človeka, ki bi ves dan govorila samo o otroku, pa čeprav je to bitje najlepše, kar me je doletelo in je super punca.

Običajno pač tega ne razlagam kar tako, ne razsvetljujem človeka z življenjsko zgodbo že prvo uro. Ampak že večkrat se mi je zgodilo, da otrok, ko to le omenim oz. odgovorim na vprašanje, zgradi totalno trdnjavo in sproži oklepe.

Mlada sem, z nogami trdno na realnih tleh, ne bi rekla, da slabo izgledam, prav neumna tudi nisem, skrbim sama zase in nisem neka pijavka, ki čaka, da se bo nekomu nalepila na njegov dohodek ali kaj takega. Samo ne želim pa iti skozi življenje sama. Ja, imam čudovitega otroka, ampak lepo bi se bilo z nekom povezati še na drugi ravni ljubezni… Pri tridesetih verjamem, da imam možnost za družino in vse, kar spada zraven, predvsem za ljubezen.

Ampak vse bolj se mi zdi, da bo to misija nemogoče. Po eni strani sem hvaležna, da se ljudje umaknejo, če so nedorasli, še enega velikega otroka ne potrebujem. Po drugi strani pa se ni prijetno posloviti od nekoga, s katerim ti je luštno, s katerim uživaš in se smejiš, zaradi bitja, ki mi lepša življenje vsak dan.

Kolegica mi je enkrat rekla, da ne bi nikoli bila z ločenim moškim, ki ima po možnosti še otroke, ker to pomeni, da se ni znal spopasti s prejšnjimi problemi oz. je ušel, ker mu je tako lažje. Je to potem to? Tudi moški razmišljajo tako? Ampak moje mnenje je, da je vsaka življenjska zgodba drugačna. Nikoli ne moreš vedeti, zakaj sta se dva razšla in od česa je oseba odšla…

Ne vem no…

Saj veste, tisti filing, da so vsi dobri pri mojih letih že zasedeni, če pa še koga srečam, pa uide, ko omenim nekaj, kar je prej plus kot kaj drugega. Še naprej verjamem, da tudi jaz srečam koga, ki bo (morda tudi z otroki), ušel iz uničujoče zveze, ampak do zdaj ga še nisem 🙂 Poznam pa moške, ki so noro zvesti ženskam, ki jih uničujejo, jih varajo, jim pijejo kri (in dohodke), se ne menijo dosti za njune otroke, pa niti razmišljajo ne, da bi nekoč srečo poskusili z nekom, ki bi z njim ravnal lepše. Narobe svet.

A je otrok res lahko tak zaklad, pa nekomu ne glede na vse našteto hkrati taka ovira? Kaj menite? Kakšne izkušnje imate vi? Pa ne bi obsojanj, kot pravim, ne poznate moje zgodbe, samo zanima me, kako razmišljate o tem – je kje kaka pozitivna zgodba? 🙂

En fajn dan želim…

Moderna miselnost je pač takšna, da s čimmanj truda doseči čim večje ugodje.
Lasten otrok, kaj šele tuj otrok, pa ne paše v to enačbo. 🙂

In zakaj je tebi tako tezko razumet, da ne iscejo vsi samski brez otrok ene/ga locenke/ca z otrokom? Jaz se ne bi spustila v zvezo z enim locenim z otroci. In to preprosto zato, ker se mi ne da ukvarjat z vsemi problemi, ki pridejo s tem.

Ne bojimo se žensk z otroki, zakaj bi se jih bali? Ampak na to gledamo kot na oviro. Moraš vedeti da je v moških genih zelo zakoreninjeno da hoče imeti svoje potomce, ne od konkurence. To deluje odbijajoče.

Tako kot ženska ve kakšnega moškega si želi za potomce, tako ve moški da si želi oploditi in preskrbeti svoje potomce, NE TUJE!.

Po mojih izkušnjah se mamice bolj bojijo kakšnega tipa bodo spoznale, ali se bo poštekal z njenim otrokom itd..

Oploditev, evolucija, problemi, ki s tujim otrokom pridejo (kaj, da mogoče vidiš kdaj bivšga?) etc. A na to, da bi dva, ki se ujameta, živela skupaj, naredla še kakega potomca, se mela lepo, tega pa pr ns še nismo vidli?

Najprej ima človek svoje probleme, potem naj bi se pa še s tujimi ukvarjal.
Ne hvala, nisem več stara 20 let!

Saj tako na koncu izpade, ponavadi tisti ki ima otroka si lahko najde le takšnega ki tudi sam ima pa še kakšnega ustvarita.

Res dobre ženske ne glede na to koliko otrok imajo, imajo vedno dovolj snubcev okoli sebe.
Pa me nobeden ne prepriča v nasprotno.
Dobra roba je dobra roba, tudi če je malo “opraskana”.
Pa brez zamere!

Ja, tuj zarod vzdrževati so sanjske vsakega dedca.

jaz te ne bi imel, pa ne zaradi otroka, ampak ker fuflaš 3 km, preden kaj poveš

… tega je Heidi Klum.
Ima 4 otroke, pa vedno dovolj snubcev okoli sebe. Pač, dobra roba.

Etično gledano, še vedno bolje to, kot da ga vzdržuje en pijanc, psihopat, nasilnež…

Točno to. Sam z veseljem hodim delati, da moji ni treba. Ker ima že dovolj dela z mojim potomcem in to podpiram.

Ajd, da slišmo monovce!

Saj ne bodo iskreni. Jaaa no, če je punčka stara pod 2 leti….že mogoče. 🙁 Pa mami mora bit vrhunska! S fletom, makino, starši kšno firmo ipd……

Etično gledano, še vedno bolje to, kot da ga vzdržuje en pijanc, psihopat, nasilnež…[/quote]

Že res….ampak zakaj bi bil tuj otrok moj problem? Tuj otrok ima svojega očeta, naj on skrbi za svoj naraščaj,jaz pa za svojega.

To da ima ženska materialno vse, mene sploh ne gane. S tem ne more pokompenzirati da mi podvali svojo prtljago. Sicer pa sto ljudi, sto čudi. Nikoli ne veš. Jaz vem da nebi.

Lažje najdem smisel življenja da revno ženo podpiram in svojega otroka, kot top bejbo s tujim.

Hm… Če se bojiš žensk brez otrok, zakaj se ne bi bal žensk z otrokom:-)?

Ne samo, da je ovira, je deal breaker. Zakaj bi se kdo ukvarjal s tujimi potomci?

Kdor ti je otroka naredil, naj ga še vzdržuje.

Snubci in namakalci že mogoče.

Nis(m)o vsi dobri zasedeni. To je posploševanje, kot še ene par njih ostalih prispevkih v tej temi.
Ta, ki je v tvojem primeru zbežal ob podatku, da imaš hčer…najbrž mu paše neodgovorno, sproščeno življenje, ali pa hoče biti št.1 v tvojem življenju.

Se vas ne bojimo avtorica, se vas pa izogibamo, ker se ve kakšen nered nosite s sabo v svoji glavi. Tistih par stavkov in trenutkov na začetku kot pišeš, se vsaka zna lepa delat, potem se pa hitro začne katzat vse ostalo, ker ste dejansko tako neizvirne, da ste kot kloni druga drugi v obnašanju..

To da dedce moti tuj otrok je jasno. Mene bi tudi motilo. Če že dajem za otroka par 100 eur vsak mesec želim da je moj.

Kaj pa si se pustila oploditi lokalnemu frajerju. Sedaj naj bi bili pa uni drugi, ki niso bili zaželjeni pri ženskah v mladih letih krivi ker nočejo opisanih bab s prtljago.

Nočem te strašit a najverjetneje boš sama s piškotom for life!

Kaj pa če je samo pameten in mu ni do kidanja g…. za drugimi?

Etično gledano, še vedno bolje to, kot da ga vzdržuje en pijanc, psihopat, nasilnež…[/quote]

Že res….ampak zakaj bi bil tuj otrok moj problem? Tuj otrok ima svojega očeta, naj on skrbi za svoj naraščaj,jaz pa za svojega.[/quote]

Lahko ga vzameš kot problem, ali kot veselje…
Ženska je lahko tud problem, če jo tko vzameš…