Če smo mesojedci, še ne pomeni, da nimamo radi živali
Ljudje kot bitja spadamo v skupino vsejedcev, torej naj bi večina ljudi jedla tudi živila živalskega izvora, kar tudi drži. Če smo mesojedci, to še zdaleč ne pomeni, da nimamo radi živali. Važno je, kakšen imaš ODNOS do živali. Če imaš ti žival rad, bo tudi ona imela tebe, ker žival to čuti. Čeprav jem meso, imam do živali, ki ponavadi končajo v klavnicah, ko so (še) žive, povsem lep odnos. Čeprav ne vem, kaj se z živalmi dogaja v klavnicah, saj za gledanje kaj takšnega nisem sposobna, vem, da obstaja način, da se žival da uspavati, tako da žival pogine brez muk in trpljenja ter bolečin, zato občutka krivde, ko jem meso nimam. Še enkrat ponavljam, da je odnos do živali, ki je še živa, dejavnik, ki odloča o tem, ali imaš žival rad ali ne.
P. S. Post je namenjen tistim osebam, ki trdijo, da smo nekateri mesojedci dvolični, ker imamo nekatere živali za kosilo, druge pa za hišne ljubljenčke.
Ja, in v kakšni povezavi sta tadva z (upam) večino?[/quote]
Ajd ne bluzi. Pokazal sem zgolj, da je izhodisce dokaj zgeckljivo zastavljeno. Sem vsejedec in se ne opravicujem. Zavedam se, da je moje poslanstvo postati hrana za crve in morda kakemu mrhovinarju, ter oblici insektov in ne delam nebuloznih moralnih dogm na podlagi prehranjevalne verige. To da sem vsejedec ni v obratni odvisnosti od ljubezni do vsega zivecega. Tudi te izjave smatram na drugem polu kot absurdne. 😉
Ja, in v kakšni povezavi sta tadva z (upam) večino?[/quote]
Ajd ne bluzi. Pokazal sem zgolj, da je izhodisce dokaj zgeckljivo zastavljeno. Sem vsejedec in se ne opravicujem. Zavedam se, da je moje poslanstvo postati hrana za crve in morda kakemu mrhovinarju, ter oblici insektov in ne delam nebuloznih moralnih dogm na podlagi prehranjevalne verige. To da sem vsejedec ni v obratni odvisnosti od ljubezni do vsega zivecega. Tudi te izjave smatram na drugem polu kot absurdne. ;-)[/quote]
No, preden postaneš hrana za črve, se jih boš še dolgo otepal. V tvoji izjavi ni nič plemenitega, tako bi bilo le, če bi se jim vsaj občasno pustil gristi pri živem telesu. 🙂
Ko se lev približa čredi antilop, postanejo te nemirne. Ta nemir traja vse do trenutka, ko lev upleni eno izmed njih, nato pa je nemira konec. Antilope se naprej mirno pasejo okoli leva, ki malica svoj plen. Lev je potešil svojo lakoto in na misel mu ne pride, da bi stregel po življenju ostalim antilopam, se manj, da bi jih prikrajsal za njihovo hrano in jih odganjal. Celo, ko se namalica mehke trebušne sredice, mirno gleda mrhovinarje, ki se mastijo z ostanki njegovega plena. Temu se rece bozanski nacrt.
Ljudje smo se dogovorili, koliko prevare je dopustno in podelili varuhom tega dogovora bozansko pravico do vladanja. Temu recemo etika in morala (oz. na ravni manifestacije pravo in religija). V imenu tega dogovora lahko ti varuhi nemoteno odlocajo o tem, kaj je bozja volja in drugim kratijo svobodo delovati onkraj tega dogovora, na katerega niti niso nikoli pristali. Mar ni to perverzno imenovati ljubezen?
Perverzno bi bilo, ce bi pridigal, da hrane zivalskega izvora ne uzivas iz ljubezni do zivali. Nic manj perverzno, kakor (po moznosti za namecek se v nevzdrznih razmerah) vzrejati zivali za zakol in trditi enako. V trenutku, ko se kdo postavi v vlogo, da ve, kako je treba (drugemu) ziveti (pa najsi bo to okarakteriziranje za sovraznika, drobnco ali plevel) je perverzno govoriti o ljubezni. Zato prispodoba z levom in antilopami.
Uf. Se opravicujem, da je bilo morda res slisati (prebrati) kot pikrost (zabijanje). Ni bil moj namen slednje. Zgolj v duhu izhodiscne misli se enkrat pokazati na “drugo plat istega kovanca”.
Ce je morda sama Yo to razumela kot zabijanje, se iskreno opravicujem. Ceprav jo nekako cislam kot brihtno punco in sem mnenja, da je po moji pripombi razumela dvoreznost lastnih besed. 🙂
Kaj pa to pomeni, da imaš lep odnos? Kako se to kaže v praksi?
No, to v praksi nikakor ni res. Pa še kako trpijo. In tega se tudi zavedaš, zato pa ne gledaš posnetkov iz klavnic. Tako da ne vem točno, koga poskušaš prepričati v to, kar trdiš – sebe ali nas?
Poleg tega pa živali trpijo tudi preden sploh pridejo do klavnic – med oplojevanjem, ob odvzemu mladiča, v premajhnih ogradah…
Saj ste res.