Moj izbor:

1. Paulo Coelho: Alkimist (sploh ne vem zakaj je bila takšna uspešnica)
2. Khaled Hosseini : Tek za zmajem
3. in pogojno Louise Hay : Življenje je tvoje ( res kar precej precenjena knjiga, da kraljuje na vrhu prodajne lestvice že nekaj let vsaj ene knjigarne, če ne več).

Seveda bi se še našla kakšna, a mi trenutno ravno ne pade-jo na pamet…

Pa vaše izkušnje?

Alkimist. Nič novega, razsvetljujočega nisem prebrala. Knjiga je napisana v stilu new agea 90., kjer so vsi “duhovni voditelji” govorli eno in isto.
Meni je bila knjiga dolgočasna, omledna, naivna, otročja.

Točno ja, Življenje je tvoje.

Pa Elizabeth Gilbert: Jej, moli, ljubi

O, pa res nisem edina, ki ji Alkimist ni razkril univerzalne resnice… 🙂 Se pa spomnim, ja, kako so mi govorili, da to moram pa reees prebrati, pa sem jo… Z muko, pa ne zato, ker bi bila predebela (haha), ampak ker se mi je zdela en tak poceni poskus približevanja nečesa vsega obsegajočega… Fuj, v glavnem.

Sicer takih knjig nimam kaj dosti na seznamu, saj sem se ravno po izkušnji z Alkimistom še malo bolj držala svojega okusa, predvsem pa načina izbiranja samih knjig.
Aja, kar se pa L. Hay tiče, pa moram reči, da sem si pogledala samo miselne vzorce, vsebino knjige sem pa samo preletela. Se pravi, za “diagnostiko” mi je okej, to je pa tudi vse.

Meni je prva polovica bila tudi eno samo zateženo nakladanje. Druga polovica pa je popravila prvotni vtis. 🙂

Mali princ! Izpuščaje dobim, ko mi odrasla oseba reče, da je to najboljša knjiga, ki jo je prebrala v življenju.

Meni je pa Mali princ RES všeč. Sori za izpuščaje. 🙂

Oh,veliko jih je. Med nedavno prebranimi Steppenwolf. Pa kar nekaj klasikov, modernih popularnih knjig se pa raje sploh ne lotim vec: Jurski park, bridgetka, Da vinci, zivljenje pija… vse nastete so mi za v star papir.

50 odtenkov sive. Saj je nisem niti v roke vzela, no.

Psi. Ološ.

Odvisno je tudi v katerem življenskem obdobju knjigo prebereš: Alkimista sem brala, ko sem jih imela 20 in me ni pustila ravnodošne, če bi jo pa prvič prebrala zdaj pri 40-ih, mi pa verjetno tudi ne bi bila nič posebnega.

Let za zmajem – mi je bila zelo všeč.

Mogoče knjiga Sto let samote (Marquez) – težko sem se prebila čez.

Ne samo Alkimist, sem poskusala se z drugimi njegovimi, pa mi niso bile vsec 🙁

Let za zmajem mi je bila zelo všeč. prav tako Mali princ. Dobim pa izpuščaje pri Harry Potter, Jej, moli ljubi, 50 odtenkov sive (je še nisem uspela prijeti v roke) pa ta nova kao uspešnica Dekle na vlaku, Veronika se odloči umreti, pa še nekaj jih je

1984

Da Vincije šifra se po nepotrebnem vleče. Film mi je bolj všeč, ker prikaže le bistvene zadeve, pa je zgodba kljub temu jasna.

Nisem dol padla pri knjigi Zadnje predavanje. Ker sem imela občutek, da se nam itak take modrosti, kot jih piše pripovedovalec (s sicer žalostno življenjsko zgodbo), porajajo tudi drugim.

Pa hvala vsem, ki vam Mali princ ni sedel, in ste to povedali tukaj. Ker tudi meni ni (ne v otroštvu, ne v mladosti, ne v odraslosti – se pravi, da sem knjigo večkrat brala in iskala tisto nekaj, nad čimer so mnogi tako navdušeni).

Podpišem. 🙂

Sto let samote poskusam brati po odlomkih, pa ne gre.
Alkimist nikakor.
Parfum isti obcutki.
Mali princ delo sizofrenika, kar se knjigi pozna.
L. Hay je enako kot Sanja Rozman, ne potegne mi.

Saj veš, da je Harry Potter knjiga za otroke in mladino?

Dekle na vlaku je pa čist luštna kriminalka, od take vrste knjige pa ravno neke duhovne globine ne moreš pričakovati, se ti ne zdi?

Mene pa nobena na pusti prazne. TIste, ki mi ne potegnejo, odložim, v glavnem pa tudi ne nasedam na te “must read” primeje. Berem preverjene avtorje in preverjeno vrsto literature, duhovnih, pa teh raznih nasvetodajalskih, ki naj bi nam prinašale neko globino, pa tako nikoli nisem brala.

PSI definitivno
Prenapumpana

Mali princ obup

Saj veš, da je Harry Potter knjiga za otroke in mladino?

Dekle na vlaku je pa čist luštna kriminalka, od take vrste knjige pa ravno neke duhovne globine ne moreš pričakovati, se ti ne zdi?

Mene pa nobena na pusti prazne. tiste, ki mi ne potegnejo, odložim, v glavnem pa tudi ne nasedam na te “must read” primeje. Berem preverjene avtorje in preverjeno vrsto literature, duhovnih, pa teh raznih nasvetodajalskih, ki naj bi nam prinašale neko globino, pa tako nikoli nisem brala.[/quote]
Tako nekako tudi jaz. Kar se ezoterike (in knjig za samopomoč) tiče, jo v knjižnici in knjigarni mirno obidem.

Jaz sem pa ves čas mislila, da sem edina, ki ne štekam Malega princa, ker ga vsi samo hvalijo, kake globoke resnice so v njem.

Jaz ogromno berem. Si pa ne zapomnim naslovov, še manj avtorja.
Že ves čas si govorim, da moram nujno pisat/beležit eno evidenco. In nič me ne stane. Pol minute dela.
Ko sem prebrala vaše komentarje pa se vsega spomnim. In z vsemi se strinjam. 🙂
Sploh nisem kakšna čudakinja.

Mali princ – 🙁
Harry Potter 🙁
50 odtenkov – sem prebrala prvo knjigo, na morju – potem 🙁

Nekaj jih ne poznam. Težko pa napišem za druge knjige, ker če mene ne pritegne, se tudi slučajno ne silim brat. Začetek……malo prelistam in konec preberem.

So pa knjige (jaz veliko rajši berem, kot gledam filme), ki jih berem in preberem do štirih zjutraj!
Pa tudi če moram ob šestih vstat in delat. In včasih ‘trpim’, da ne grem pogledat zadnjo stran, kako se konča.
Včasih to naredim in potem ni več zanimivo brat.

Sem si napisala nekaj naslovov, katere NE bom vzela :-))!

Alkimist-sem pričakovala, več, drugače. Ne vem.
Potter- dobim pike
Mali princ- všeč

Sveto Pismo.
Avtor ima MOM, pedofilska nagnenja, je tudi precej psihopata, pa shizofrenija ga daje.
Meni res ni sedlo, no.

Drugace mi je bilo pa zelo vsec brati Alkimista. Vsakic, ko napise “srce” – spij en snops. Vsakic, ko sta v igri Ummim in Thummim – spij en kozarec vina. Pri vsaki modrosti, spij dva snopsa.
Na ene peti strani se ti ze prenk jebe kaj pise.

🙂

Se podpišem pri Malem princu; pri meni je bilo to prvo eliminacijsko vprašanje za bodočega gospoda Neprijavljenega – najljubša knjiga? Kdor je rekel Mali princ, je bil takoj izločen.

Ste me pa spomnili na Ženske, ki tečejo z volkovi. To so sicer okej knjige, ko si star 16 let, da mi jo je priporočila kolegica pri 35, ji pa še zdaj zamerim.