Država špara pri psihološkem zdravljenju!
Za migrante so zaposlili cel kup strokovnjakov, Za domače prebivalce pa daljšajo čakalne vrste, kljub temu, da plačujemo prispevke za zdravstvo!
http://www.zurnal24.si/do-psihologa-cakanje-samoplacnisko-mladostniki-clanek-279114
Na prvi pregled pri kliničnem psihologu je potrebno čakati od šets do 14 mesecev, za terapevtsko obravnavo pa še dlje. Take čakalne dobe že zdavnaj presegajo meje dopustnega.
K psihologu samoplačniško
Na vrsti, ko je obravnava še komajda smiselna
Slovenski bolniki praktično nimajo dostopa do kognitivne rehabilitacije, ki je najučinkovitejši način izboljševanja kognitivnih funkcij po preboleli možganski kapi ali poškodbi možganov. Zato imajo mnogo slabše izide okrevanja. Zaradi pomanjkanja kliničnih psihologov – po ugotovitvah UKC Ljubljana je to deficitarni poklic – je obravnave praktično deležnih le okoli štiriodstotke bolnikov, pa še pri tem majhnem deležu se zaradi nevzdržnih čakalnih dob neredko zgodi, da pridejo na vrsto šele, ko je obravnava komajda še smiselna.
“Človeku v stiski tako ne preostane drugega, kot da išče pomoč pri zasebnih ponudnikih. Ti čakalne dobe sicer pogosto nimajo, nemalokrat pa žal za ponujanje tovrstne obravnave tudi niso ustrezno usposobljeni,” pravijo v Zbornici kliničnih psihologov Slovenije, kjer so ogorčeni zaradi pasivnosti pristojnih.
“Ministrstvo za zdravje se na pobude stroke po širitvi mreže ne odziva, ZZZS pa nam je ob aktualni prenovi zdravstvenih storitev celo dvignil normative dela, čeprav storitve v ambulantah že sedaj presegamo,” pravi dr. Sana Čoderl Dobnik, specialistka klinične psihologije, predsednica Zbornice kliničnih psihologov Slovenije.
Letos se zaključuje štiriletno obdobje Resolucije o nacionalnem programu duševnega
zdravja 2011 – 2016, ki je obljubljala krepitev obstoječe mreže programov za zagotavljanje duševnega zdravja in širitev z novimi programi. kot so programi za celostno obravnavo bolnikov z nekaterimi duševnimi motnjami v zdravstvenih domovih, ustanovitev petih novih svetovalnih centrov za otroke, mladostnike in starše, ustanovitev varovanega pedopsihiatričnega oddelka za otroke in mladostnike, razvoj specializirane celostne obravnave nosečnic s težavami v duševnem zdravju in širitev timov razvojnih ambulant.”Žal pa se do danes nič ni uresničilo,” opozarjajo klinični psihologi.
Otroci brez obravnave, težave se stopnjujejo
Podhranjena je tudi mreža ambulant za otroke in mladostnike, ki delujejo v osnovnem zdravstvu (zdravstveni domovi) in pri koncesionarjih. Klinični psihologi, ki delujejo v njih tako ne morejo zagotoviti dovolj zgodnje in hitre obravnave ter dostopnosti do pomoči otrokom in mladostnikom v lokalnem okolju, kjer živijo. “Ker so čakalne dobe nedopustno dolge, prihaja do stopnjevanja težav, stisk staršev ter ekonomskih in socialnih posledic nezdravljenih ali prepozno zdravljenih duševnih in vedenjskih motenj.”
Ker imam ravno trenutno na obeh nivojih, tako pri otroku kot pri odraslemu, povsem osebne izkušnje s podhranjenostjo psihiatrične in psihoterapevtske oskrbe v Sloveniji, lahko zgornjemu članku samo pritrdim. V BBC-jevi oddaji “Trust Me, I’m a Doctor” (predvajani pred kakim mesecem) pa sem izvedel tudi to, da je v Veliki Britaniji psihoterapija s kratkimi čakalnimi dobami celo del NHS (National Health Service), torej ni samoplačniška. V Sloveniji je pa še celo za otroke psihoterapija v celoti samoplačniška!
Če imajo v tradicionalni kapitalistični kraljevini Veliki Britaniji lahko NHS psihoterapijo v breme državne blagajne, ne vem, zakaj bi morali pri nas izigravati samoplačniški ortokapitalizem.[/quote]
Močno gospodarstvo je osnova za take reči. Naše je pa na aparatih za vzdrževanje življenjskih funkcij.