Dober večer,
Stara okrog 40. Poročena 12 let. Dva otroka. Mirno družinsko življenje. Do pred enega leta. Spoznala sem moškega. Poslovni partner. Okrog 45 let. Poročen, 2 otroka. Oddaljen 500 km. Začela sva z maili, potem je naneslo da sva trikrat spala skupaj, potem še vedno na vezi s smsji, maili. Do pred enega tedna. Naneslo je, da sva se dobila, imela nepozaben seks, dolg pogovor v postelji. Kjer mi je povedal, da je svojo ženo zasnubil takoj naslednji dan, ko jo je spoznal. To me je močno pretreslo. Želela sem si biti na njenem mestu. Ko je odśel, sem mu napisala, da gojim čustva do njega, da ga želim ponovno srečati. On mi je odgovoril, da morava prenehati, da stvari postajajo prenevarne, da ima slabo vest do žene. Sedaj sem na tleh. V slabem letu dni sva se preko sporočil kar spoznala, po nekaterih besedah, dejanjih sem čutila, da mu nekaj pomenim. Začela sem tudi razmišljati, da zapustim moža in da bi začela z njim. Popolnoma sem prizadeta, ne morem spatu, jesti, komunicirati. Kako mi je moral narediti kaj takega? Sedaj ne komunicurava već, čeorav se močno zadržujem, da ne pišem. Kako preboliš tako zadevo? Ne potrebujem moraliziranja o varanjy… Le nasvet, mogoče kako delitev izkušnje… Obupana sem…

Saj si verjetno bila pred možem v koga nesrečno zaljubljena ali da se je zveza končala … in si rabila nekaj časa, da si prebolela. Enako bo zdaj.
Bi pa bilo fajn, če bi malo razmislila o sebi, kdo si, kje si, kaj počneš … ker tole zdaj ni za nikamor.

Postalo mu je prevroče pod nogami, tebi pa med nogami. Saj nisi resno pričakovala, da bo zapustil familijo zaradi štirikratnega seksa in nekaj klepeta?
Kako preboleti? Mrzel tuš, druge ni. Pa možu in otrokom se posveti. In nehaj si mislit o nekih romantičnih čustvih med vama z ljubimcem, ker to si si slikala samo ti.

Fiks ideja, ki je zrasla v tvoji glavi (ker ti je bilo dolgčas in si hotela hollywoodsko zgodbo) in ki bo v tvoji glavi tudi umrla (ko se boš sprijaznila s tem, da hollywoodskega cukra ne bo). Tako preprosto je.

Evo, po mojih izkušnjah je tako, da to, kar seješ, to tudi žanješ. Mogoče je pa samo slaba letina.

Moj nasvet- odpravi se teh 500 km peš do njega. Med potjo si boš sama našla odgovor.

Hja, saj ti ni obljubil ničesar verjetno. Če ne moreš seks imeti samo za seks, potem je problem v tebi, da se to greš. Masturbiraj in misli nanj, spomini so itak najlepši, lahko se tolažiš s tem, da bi se tudi njega po 12 letih naveličala, ker je to čisto naravno.

Preboliš tako, da prekineš VSE stike, fb, mesenger, maile, vse, vse … Tudi jaz sem pred dvema letoma mislila, da me bo pobralo, pa sem preživela. Hudo je še zdaj, vendar se naučiš živeti s tem. In ja, še vedno gojim močna čustva do njega. Ampak kot da berem svojo zgodbo: velika razdalja, druga država, skupen projekt … Morda pa sva se zaljubili v istega človeka??? 😉 Malo heca.
Drži se in bodi močna!!!

Spet en revež, ki ne more majice obleči, ker mu je baba roge nataknila. Preklete kure in kur.be, kaj se greste, potem so pa moški prasci.
Bodi dedc in povej svojemu doma, kaj si se šla, potem pa da vidimo ali te bo poskal na 500 km pešačenja do tvoje ljubezni.

Točno to potrebuješ.
Samo moralni občutek te bo postavil na realna tla.
Če bi imela kaj pameti in morale, tudi tega problema zdaj ne bi imela.

Avtorica, nobene tolazbe ni zate. Obnasas se kot najstnica, pa naj mi najstnice oprostijo, ker si ti veliko bolj nezrela.

Povej mozu, da te bo pustil, ker si ne zasluzi take lajdre.

Seveda so, un dec iz tujine je pa svoji babi roge nataknil in ji lih tko ne bo povedal Vedno sta dva za špas, sam ne moreš rogov natikat. :)))

Nič ne rabiš povedat, fuk je tajna, to se ve od pamtiveka. Še maškare tajijo, pa ti ne boš?

Avtorica, pojdi k spovedi v neko oddaljeno župnijo, pa bo vse oproščeno. Teh nevernikov poganskih tukaj pa ne poslušaj, ker Bog vse oprosti.

. Je iz Dalmacije? Potem je isti

. Je iz Dalmacije? Potem je isti[/quote]

Hahahahahaa, ker v dalmaciji je samo en dec. Vse monklje so ga že spoznale, lipi Stipe, pol Slovenije je malih Stipetov, jahahahahhaha

Nasvet, tolažbo, razumevanje … pa kaj še? Kako pa naj vem, da ni moj?

Zlajnano, a še kako drži: čas celi rane. Počasi, a vztrajno. Čeprav zdaj ne verjameš, se boš nekega jutra zavedla, da se cel prejšnji dan nisi spomnila nanj. Predvsem pa se zamoti z nečem, da boš čim bolj aktivna.

AAAAAAAAAAAAAA Odličen nasvet! Čestitam, moj poklon!

Sram te je lahko, da samo pomisliš na drugega deca. Boga tvoja familija.

Nimaš kaj, preboleti bo treba. Nekaj časa boš trpela, potem pa bo sčasoma vedno bolje. Ne imej nobenih stikov, to je pogoj. Če ti že do moža ni, potem se bolj posveti svojim otrokom, pa ti bo čas hitreje mineval. Saj bo šlo, čas res zaceli vse rane, le potrpeti je treba.

posveti se otrokom, če ti do moža ni, pa se loci, bodo fwer do njega, naj si on najde svojo srečo

Ne vem zakaj, ampak kolikor zasledim poste ločenk in ločencev tu gor, mi nekako ne delujejo ravno srečni.

Bodi realna. Kaj sploh hočeš? Bi se ločila, pustila moža in razdrla družino? Bi imela moža in ljubimca? Se ti zdi to pošteno? Kako bi to vplivalo na otroka? Si se kdaj vprašala, kakšen človek je tvoj ljubimec,kako se obnaša v zakonu? Veš, lahko bi bila zelo, zelo razočarana in bi v kratkem času ugotovila, da to ni to!
Prekini vse stike, zaposli se in ne misli več na ljubimca. Počasi boš pozabila in prebolela. Upam samo, da tvoj mož ne ve za tvoje varanje. Te stvari so lahko zelo boleče in uničijo družino.

Mene pa zanima, kako to žalovanje za izgubljeno ljubeznijo zgleda pri poročenih?
Poveste možu/ženi, kaj vas teži? So vam v oporo v teh težkih trenutkih?
Kaj se zgodi potem? Ponovno vzljubite moža/ženo ali si najdete novega ljubimca?