Forum.Over.Net

Starševski čvek

Postavite nemogoče vprašanje in dobili boste neverjetne odgovore! Anonimno in brez registracije. Največje slovensko virtualno mesto. Če ni objavljeno v tem forumu, se ni zgodilo!

Ljudje, ki nikoli niso odšli iz svojega kraja

Default avatar

ne-premičnina

Rojen je v tem kraju, tu je preživljal (-a) otroštvo, hodil v osnovno šolo, ok, morda je v srednjo hodil nekam proč z avtobusom. Na šiht ali ne hodi ali je to v istem kraju ali nekje kvečjemu 20 min oddaljeno. In tako celo življenje.

Je to dobro ali slabo? Zakaj?
Default avatar

Vecina mescanov

Če clovek zivi v mestu, je celo zivljenje tako...
Default avatar

kakor kdo..

Če mu je všeč, je zanj dobro. Če mu ni, pa se ne potrudi za spremembe, je zanj slabo.
Default avatar

EdIna

Slabo je, če celo življenje živi s starši. Ostalo se mi pa ne zdi nič posebnega. Sploh za mestne.
Default avatar

Nenuj

Jaz sem na drugem koncu sveta, ampak samo ta podatek ne pomeni, da sem bolj ali manj zaplankana kot kdo, ki nikoli ni zivel nekje drugje.
Default avatar

Samoborka

Poznam. Dve sestri, živita v domači hiši, ena ima družino, druga ne. Pa še to, najprej je ena hodila z enim fantom, na koncu se je pa druga poročila z njim.
Meni je to nepredstavljivo, da se nikoli ne premakneš iz domače hiše.
Default avatar

gledam film o pisateljski druzini

Naslov teme bi bil krasen naslov za knjigo.
Default avatar

Zame so

nekateri zafustrirani. Celo življenje živijo, se šolajo in potem še služba v istem kraju, samski, doma.
Jamrajo, kakšni so ljudje. Ja dobro, pa pojdi in jih menjaj.
Jaz sem se preselila, tudi s tem namenom, da spoznam nove......
Default avatar

ljudje v istem kraju

Jaz jih poznam nekaj, ki vse zivljenje zivijo v istem majhnem kraju in so zelo zadovoljni. Od rojstne hise so se preselili par sto metrov stran, kjer so si postavili svoje hise, prijatelje imajo iste iz otroskih let, dobro se razumejo in uzivajo zivljenje. Priznam, da jim zavidam.
Default avatar

Odsla v lj

ljudje v istem kraju je napisal/a:
Jaz jih poznam nekaj, ki vse zivljenje zivijo v istem majhnem kraju in so zelo zadovoljni. Od rojstne hise so se preselili par sto metrov stran, kjer so si postavili svoje hise, prijatelje imajo iste iz otroskih let, dobro se razumejo in uzivajo zivljenje. Priznam, da jim zavidam.
Točno tako bi napisala sama...
Default avatar

PismoRosno

Zame so je napisal/a:
Jaz sem se preselila, tudi s tem namenom, da spoznam nove......
Če je med ljudmi polovica takih, ki se selijo, drugi polovici ni treba hodit nikamor, da spoznajo nove. :)
Default avatar

večina mojih sošolcev

Se mi zdi, da to velja za večino mojih sošolcev iz OŠ.
Dve sošolki sta poročeni v tujini, jaz živim sto km proč od rojstnega kraja, za enega sošolca vem, da okoli 30 km, ostali so pa ostali v radiu 5 km od domače hiše ali celo v domači hiši.
Meni se to v bistvu zdi normalno. Hočem reči, nič tako blazno nepojmljivega in posebnega.
Default avatar

Jazi

Večina mojih sošolcev je ostala v istem kraju. Nekaj se jih je premaknilo za cca. 15 do 20 km. Najdlje sem jaz, ki sem se odselila za 60 km. Ko se srečam sedaj z nekaterimi ... kot da sem z Marsa ...
Default avatar

Gost♥

ne-premičnina je napisal/a:
Je to dobro ali slabo? Zakaj?
Odvisno od želja in potreb!
Eni letajo po svetu drugim je domače dvorišče dovolj veliko.
Default avatar

Butl z licenco™

Od kolega mama se je preselila 500 m (iz hiše staršev v svojo).
V 90+ letih življenja pa je zamenjala 4 države (še več valut denarja), 4 režime, preživela WW1, WW2, SVN osamosvojitev ... na šiht je hodila 350m daleč v trgovino pa 270m
Najdlje je šla redno v cerkev, cca 1,5 km daleč
Default avatar

zalika zalika

Tudi meni se zadnje čase zdi kar malo smešno, na primer, da bi imela partnerja iz istega kraja. Če drugega ne, je dobro, da se geni malo bolj premešajo med sabo, da so si malo bolj različni, grejo na oplemenitenje ;)
Drugače ni nič čudnega, če človek ne gre iz svojega kraja, verjetno mu je malo lažje, ker ostaja tam, kjer so njegove korenine. Večini je tako, da jim je vedno najlepše tam, kjer so živeli kot otroci in se tam tudi počutijo kot doma. Verjetno je večina ljudi, sploh Slovencev naravnanih tako, da se ne premikajo, selijo, če je trebušček poln in morda še glede partnerja,če je iz drugega kraja. Skupnosti še izpred 50 let, so delovale trdno, so bile dobra opora za ljudi v stiski.
Predstavljajte si mlado družino 'izseljencev' v LJubljani, ki nima nobene babice, dedka.. ko so otroci bolni in na splošno ,nimajo nikogar, ki bi jim priskočil na pomoč.
jaz sem se tudi preselila v 30 km oddaljen kraj in mi je bilo prva 3 leta kar hudo- nobebega nisem poznala, s kom se nisem imela pogovarjati. Sčasoma sem pridobila nekaj prijateljic in je ok. Sedaj mi je čuden občutek, da te vsi poznajo.
Default avatar

Calla88

Poznam kar nekaj takih. V sš so se vozile z busom (30 km v eno smer), na faks v lj so se večino vozile vsak dan, ker tam niso želele bivati. Komaj so čakale, da so spet doma ter da si najdejo fanta iz svoje občine. Poročile so se takoj po diplomi. Od mame do moža so se preselile do max 5 km stran. Za nekatere je že to ogromno. Ena se je preselila v sosednjo vas - od moža do mame ima 300 metrov čez travnik pa še to ji je ogromno. Če jim je to všeč kar naj. Meni to pač ni.
Default avatar

stara mama

EdIna je napisal/a:
Slabo je, če celo življenje živi s starši. Ostalo se mi pa ne zdi nič posebnega. Sploh za mestne.
Tale tvoja trditev je zelo relativna. Kar je za tebe slabo, ni nujno, da je tudi za koga drugega. Eni se s svojimi starši dobro razumemo.
Default avatar

Veliki voz

Jaz sem bila utelešena že po celi galaksiji.
Reinkarnaciji na Zemlji in za povrh še v Sloveniji pa pripisujem slabi karmi.
Zdaj moram nujno delati samo dobro, da ne grem v naslednjem življenju še na slabše.