Starševski čvek

Se tisti od ločenih staršev tudi sami bolj dovzetni za ločitev ali ne?

Default avatar
Če je nekdo živel v družini ločenih staršev, je večja možnost, da se bo tudi sam ločil?

Ali celo obratno - ker ve, koliko hudega to prinaša, se toliko bolj trudi za zakon?

Kaj bi rekli?
Default avatar
Definitivno ima vpliv, v večini primerov gredo ločitve iz roda v rod. Prav tako se pozna v odnosu do žensk oziroma moških
Default avatar
Sicer nisem iz take družine ampak kolikor vidim se ločijo v 90% otroci ločenih staršev. To bo po moje vpliv matere, ki hčeri vtepe v glavo, da bo najbolje, da se loči. S tem delno prevali kamen iz svojega srca ker vidi kako se je za.ebala.
Default avatar
Opazovalec Cvetko je napisal/a:
Vauu imajo pa te ločene mame res supermoči. Jaz svojih ne morem prepričati niti, da naj jedo zelenjavo, ene znajo pa kar tako stvar "vtepsti v glavo". A majo kje kakšne tečaje? jaz bi se tudi rada naučila tako "vbijati v glavo". A deluje samo na hčerkah ali tudi sinovih? Jim lahko "vbiješ v glavo", ko si ločena mama, tudi pospravljanje stanovanja, načela estetskega oblačenja, pravila skrbi za perilo? A ločeni očetje pa nimajo nobene moči? Kaj pa neločeni?
Default avatar
moje mnenje je napisal/a:
Super komentar! Tale z zelenjavo me je pa sploh nasmejal :-)
Default avatar
Po mojih opzovanjih ja - velika večina ljudi, ki se ločujejo, je bilo iz razpadlih družin. So pa izjeme v obe strani - ločenci iz povezanih družin in močni zakoni med ljudmi, ki so se jim starši razšli.
Default avatar
Statistike ne poznam, ne vem, če je sploh delana. Pa vendar, jaz vidim zadevo v drugačni luči, kot se skuša v tejle temi prikazat. Recimo, da trditev drži. Vi skušate prikazat, da je ločitev več zato, ker je otrok rasel v disfunkcionalni družini, jaz trdim drugače. Ločitev je več, ker je v mladosti videl, da je možno tudi drugače živeti, kot zgolj v disfunkcionalni družini ... po domače, odločil se je, da izstopi iz sranja, ker je videl, da se da. Drugi pa trpijo in vztrajajo v nerešljivem, le zato, ker so jih vzgojili v determinirani igri, kjer vsi igrajo glavno vlogo žrtve. Drugih vlog sploh ni.
Default avatar
napačenvidik je napisal/a:
Moj mož je otrok ločencev, ločitev je bila posledica varanja, lahko rečem le, da je ločitev in varanje tisto, kar me pri njem najmanj skrbi, kot otrok je moral zaradi svojih starih marsikaj pretrpeti, poskrbeti za sestro......ločitev zanj sploh ni opcija, je pa res stopil pozno v zakon, po 15 leti veze;)
Default avatar
Opazovalec Cvetko je napisal/a:
Točno tako, zelo konkretno in realno napisano.

..... celo več vzorcev gre naprej od tega, kjer so se mame kur-bale, gredo hčere točno po materinih stopinjah, do vse žlehnobe, norosti .....
.
.......................................................................................................................................................................................... Več ljudi brez dlake na jeziku...in bi se sčasoma rodilo upanje za boljši svet...
...........................................................................................................................................................................................
Default avatar
Saj to je to. Ločijo se hčere ločenih mam. Preko očeta se ta bolezen ne prenaša. Ločene mame so ponavadi žleht.
Default avatar
Ampak ločita se mož in žena. Od kod pa potem ti možje? Uvoženi z Marsa?

Drugače jaz ne vidim nobenega prevladujočega vzorca, če gledam ljudi, ki jih poznam.
Default avatar
Čakte malo: a slučajno jaz prav razumem, da tukaj nekateri mislijo, da je ločitev vedno slaba stvar?
Default avatar
Itak. In vedno sta krivi žlehnoba in norost (ženske seveda).
Default avatar
Sem hči ločenih staršev. Moram priznati, da sem bila zelo, zelo pozorna pri izbiri partnerja. Že takrat. Sedaj pa se trudim in delam na medsebojnih odnosih.
Za vsako ceno ne bi ostala skupaj, sigurno.
Sva pa že 20let poročena in 25 par.
Mislim da sem že v mladosti vedela kaj hočem in kaj ne.
Default avatar
napačenvidik je napisal/a:
Ko bi le res bilo tako... Resnica pa je ta, da velika večina ločenih cel lajf menjuje partnerje, na koncu pristanejo na ščenetanju ali še to ne. Malo je takih, ki so svojo "ločitev" vzeli kot šolo (neopravljen izpit) šli na inštrukcije (vodena resocializacija) in živijo osrečujoče partnerstvo.

Monožično pranje možganov je tudi to, da je večina parov ločenih. Resnica je ravno obratna, večina nekdanjih parov to spoh bili niso, ker tega niso bili sposobni, iz vzroka ki ga ti indirektno navajaš. (nihče jih ni naučil pravilnega odnosa do samega sebe in posledično do partnerstva)

ZZZDR sicer piše o neveljavno sklenjeni zvezi, vendar je sodna praksa taka kot je, pa tudi pobudnicam ločitve gre le za linijo najmanjšega odpora, kaj šele da bi priznale da so same nesposobne partnerstva...
Default avatar
Yo ima prav.. Zelo realna ženska je.
Default avatar
Yo_ je napisal/a:
:-)
Default avatar
Tara_S je napisal/a:
Možno. Jaz sem mnenja, da je večkrat slaba, kot dobra (predvsem za otroke), ampak da je tudi takrat, ko je slaba stvar navadno žal neizogibna.
Default avatar
Yo_ je napisal/a:
Vedno ne, pretežno pa, pa če ti je všeč ali ne, kar slišiš od ljudi.
.
.......................................................................................................................................................................................... Več ljudi brez dlake na jeziku...in bi se sčasoma rodilo upanje za boljši svet...
...........................................................................................................................................................................................
Default avatar
Kot jaz vidim, se večkrat ločijo otroci ločenih staršev.