razgovor za delo v Leku-OMG-katastrofa
Z enega bloga prepis
GESTAPOVSKE METODE V LEKU
Vsi poznamo slovensko farmacevtsko podjetje Lek. Poznano je tudi, da zaradi čedalje slabšega zdravstvenega stanja v družbi njihov biznis vedno bolj cveti. Podjetje tako na račun bolnih služi milijone, če ne milijarde € na leto. Denarja imajo toliko, da bi se lahko kopali v njem. Njihov odnos do delavcev pa je naravnost pošasten in izkoriščevalen! Človek bi sprva pričakoval, da bojo v tako dobro stoječem podjetju vsaj plače normalne. Vendar je realnost povsem drugačna. Zadnjič sem na kavici klepetal z enim svojim dobrim tovarišem in ta mi je izpovedal naslednjo zgodbo:
“Od zavoda za zaposlovanje sem dobil sms sporočilo, če me zanima delo v Leku. Kot brezposelnega človeka me je zanimalo karkoli, zato sem se odzval in sporočil, da me delo zanima. Čez kako uro me je poklicala neka gospa iz neke agencije. Že to mi je bilo sumljivo. Zakaj me kliče agencija za posredovanje dela? Kaj zavod ni več pomemben? Zakaj me Lek sam ni kontroliral? Kakorkoli, ko si brezposeln in nimaš kaj za jesti, sprejmeš vse kar ti ponudijo. Ne sprašuješ preveč vprašanj. Za naslednji dan so me povabili na razgovor.
Bilo nas je kakšnih 12. Pospremili so nas v neko sprejemno sobo, kjer so bila mesta že vnaprej označena z imeni, tako da se je lahko vsak usedel na svoje mesto. Sedli smo se za veliko mizo. Tista imena smo si morali nalepiti na majico, da so lahko vedeli kdo smo. V sobi so poleg nas bili še štirje drugi. To so bili zastopniki tiste zlovešče posredniške agencije, ki jo je očitno najel Lek, da izvede čistko med kandidati. Ko sem jih opazoval sem takoj dobil občutek, kot da sem prišel na Gestapo in da bo vsak čas sledilo neusmiljeno zaslišanje. Tako je tudi bilo. Vsak od teh agentov, ki je stal v svojem kotu je imel na muhi vse nas kandidate, saj so nas nadebudno opazovali in stalno nekaj zapisovali v svoje majhne beležke. Recimo, če je kdo zazehal, zakašljal, kihnil, se stegnil, pogledal na telefon ali uro, skratka vse kar si naredil si lahko videl, da se zapiše. V tem času je glavni “kapo” te agenture na prijazen način pripovedoval kdo so, kaj počnejo in kaj bomo počeli v naslednjih nekaj urah. V istem trenutku sem dojel, da pravzaprav iščejo poslušno, predvsem pa suženjsko delovno silo, ne pa kvalitetne in poštene delavce, ki bi bili pripravljeni delati. Najprej so nam pokazali kratek film, ki je govoril o Leku in delu, ki bi ga naj opravljali. Vendar sem pri tem dobil občutek, kot da nas urijo za tajne agente, ne pa navadne delavce v skladišču. Več v naslednjih vrsticah.
Ko se je uvodna predstava zaključila so nas razdelili v dve skupini. Eno so poslali ven, druga je ostala tam. Tisti, ki s šli ven so se morali preobleč v tiste posebne obleke, ki so jih uporabljali delavci v proizvodnji. Ves čas so nas opazovali kako dolgo se oblačimo in če si med sabo kaj pomagamo ali ne. Ko smo šli v drugo sobo so nam dali list papirja z nekaj vprašanj in imeli smo točno 5 minut časa, da na vprašanja odgovorimo. Vprašanja so bila kratka in jasna, vendar so me spominjala, kot da bi bili v šoli. Na kratko smo morali napisat obnovo tega kar smo videli v filmu in kaj so nam povedali predstavniki tiste agenture. Ko smo končali prvi test smo dobili novega z drugimi vprašanji in spet smo imeli samo 5 minut časa za hiter odgovor. Tokrat so nas spraševali osebne zadeve. Na koncu pa smo dobili tretja vprašanja, ki so že mejila na fašizem. Spraševali so nas kako bi ravnali v primeru, če bi nek drug delavec naredil kakšno napako. A bi ga prijavili ali bi ga opozorili? Skratka vprašanja so bila takšna, da so od človeka terjala, da napiše: „Da zašpecal bom svoje sodelavce, če bojo delali kaj narobe. Jaz bom poslušen suženj kapitala.“ Eno vprašanje je bilo tudi tako, če sem kdaj delodajalcu zatožil kakšnega neresnega delavca, ki je zabušaval. Odgovor ni smel biti, da tega nisi kdaj videl ali doživel, lahko si samo rekel da ali ne. Skratka silili so nas, da pišemo, razmišljamo in delujemo kot njihovi bodoči tajni agenti in ovaduhi. To mi ni bilo všeč. Ampak sem zaradi srhljivega ozračja, ki je tam vladal, raje napisal kar so pač od mene pričakovali in šel dalje. Izgubit tak nisem imel kaj.
Ko smo končali in se vrnili nazaj v sprejemno sobo, so se skupine zamenjale. Zdaj smo morali reševati nove probleme, kot da bi bili v osnovni šoli pri pouku tehnike. Dobili smo točna navodila kaj vse moramo sestaviti. Najprej so nam dali nalogo da iz navadnih papirjev naredimo most, ki je imel neke dimenzije (20x25cm) in je moral zdržati težo ene male poln litrske plastenke vode. Imeli smo samo ene škarje, in samo toliko listov, da je en na koncu ostal brez. Gestapovski ageni so ves čas gledali kako se bomo organizirali, kako sodelujemo, kako delamo, kaj se pogovarjamo itd. Imeli smo 7 minut časa, da izvedemo to nalogo. Zadevo so agenti štopali, torej smo morali pohiteti. Nismo imeli nobenih ravnil ali metra, da bi zmerili dimenzije, tako da smo morali delati po občutku. Ko smo zadevo komaj rešili, je že sledila druga naloga. Dobili smo lego kocke in natančna navodila kako sestavit nek avtomobilček. Vsak je delal svojega. Tudi tukaj smo bili omejeni s časom. Točno 7 minut na štoparico. List papirja z navodili je bil eden, tako da so spet gledali kdo bo prevzel vodstvo in kako se bomo znali organizirat. Tisti agenti so ves čas vse skrbno zapisovali in beležili.
Na koncu, ko je druga skupina prišla nazaj smo imeli 15 minut pavze. Lahko smo naročili kavo, sok ali vodo. Glede na to, da so vse zapisovali sem si jaz raje premislil, da ne bi ostal še komu dolžan, čeprav bi mi ena močna črna kava še kako pasala, da se zdramim iz te nočne more, vendar sem raje odklonil. Tisti, ki so morali na cigaret so bili kakopak označeni in zapisani, saj se je videlo, kdo je šel ven in kdo ne.
Ko je bilo pavze konec smo bili spet združeni v eno skupino. Zdaj smo dobili novo nalogo. Dali so nam primer enega kršenja pravil. Nek delavec naredi neko škodo pod kartico svojega sodelavca. Ti to vidiš kako boš ravnal? O tem smo se morali javno razpravljati. Tako da so nas lahko agenti poslušali kako razmišljamo in vse so zapisovali. Odgovore pa primerjali z tistim, kar smo prej napisali. Na koncu smo morali izbrati predstavnika, ki je pojasnil naše stališče. Podobno so nam dali drug primer nekoga, ki je pil vodo na delovnem mestu, kar se po njihovih pravilih ne sme delati. Kaj boš naredil? Ali ga boš zatožil šefu ali samo opozoril. Skratka meni je šlo na kozlanje! Bruh pa tak kapitalizem! Lek služi milijone, navadne delavce pa tako priganjajo, kot da bi bila firma tik pred stečajem.
Na koncu so nas posamično vabili na razgovor s šefi podjetja. To je bila šele grozljivka. Šefi so bili vsi neki debeli in zelo resni, kot da bi bili na policiji ali na Gestapu. Samo črne uniforme so jim manjkale! Nihče se ni niti malo nasmejal. Nihče mi niti roke ni dal. Samo rekli so, sedite. Nobenih znakov človečnosti niso pokazali. Samo strogo resnost. Za znoret! Jaz sem poskušal z nasmehom na obrazu odgovarjat na vsa vprašanja, da so me na koncu še lica bolela, ampak ni pomagalo. Oni so bili kot neki rablji, jaz pa kot žrtveno jagnje. Sledila so spet neka vprašanja in seveda so vse moje odgovore skrbno preverili, če se sklada s tem kar sem napisal in govoril prej, vse zapiske o meni so imeli pred sabo, če jih je kaj motilo so vprašali in človeka spravili v neprijeten položaj. Recimo, kaj ste rekli tam v skupini, to pa to in kaj ste s tem mislili itd. Ko so mi rekli za plačo sem se skoraj zjokal.
Delal bi 4 izmensko delo v turnusu, to pomeni po 12 ur na dan. Plača 820€ BRUTO! Da ne bo pomote, to je bruto. Neto bi potem prišlo mogoče okoli 600€, če sem optimist. Še toliko ne. Halo? Za 4 izmensko delo v turnusu. In glede na postopek selekcije, kot da bi se hotel potegovati za kakšnega člana njihovega nadzornega odbora, ne pa za navadno delo v k***** skladišču, kjer rabiš osnovno šolo. Pričakujejo pa, da boš za tako mizerijo delal kot suženj, pod močnim pritiskom in še ovajat ter vohunit bi moral za drugimi? A se hecajo?
No, najboljši del pa šele pride….rekli so, če vas danes sprejmemo v ožji krog, boste jutri lahko prišli na drugo rundo zaslišanja, ki bo trajalo 5 ur. Prosim?? Že danes sem zgubil 4 ure? Jutri bi pa naj prišel nek psiholog in postavil še 200 dodatnih vprašanj. Če bi prišel skozi to sito bi lahko računal na resen izbor za delo ali ne. Potem bi šele sledil zdravniški pregled, če si alergičen na kakšen delček in potem bi se šele farmacevtska mafija odločila, ali te vzamejo ali ne. Če prideš skozi vse zapore in na koncu ugotovijo, da si alergičen na nek delček pa četudi s tem ne delaš te zavrnejo. Kaj si ti ja nor!
Ko so me končno spustili na svobodo so me poslali skozi drug izhod, da se ne bi mogel videt z preostalimi kandidati, ki so čakali na razgovor. Potem so me še gledali kako zapuščam podjetje, če hodim po označeni poti ali ne. Ko sem se vračal domov sem molil boga, da me ne vzamejo v naslednji krog zaslišanja. Bog je uslišal mojo željo. Niso me več poklicali. Očitno jim nisem bil všeč. No, saj sem se tudi lagal pri tistih odgovorih, ko bi moral vohunit, ker jaz pač ne bi mogel špecat svojih sodelavcev, čeprav sem to napisal, da bi počel. Me je kar sram! Čez mesec dni, ko sem hvala bogu dobil neko normalno službo so mi poslali uradno po pošti, da nisem bil izbran za kandidata. To pismo sem si potem hranil za spomin. Nikoli več ne stopim niti blizu te stavbe. Raje jem travo, kot da se zaposlim v Leku.”
Takole imamo. Tukaj se izpoved mojega tovariša konča. Malo sem ga potolažil, da bomo zdaj, ko smo v parlamentu pravi levičarji, že dali vetra tej kapitalistični bandi, ki ustrahuje, izkorišča in vohuni za delavci in poštenimi ljudmi v tej državi, medtem ko oni neovirano ropajo in kradejo denar kot da nič ni narobe. To se ne bo več dogajalo, ko pridemo mi pravi komunisti na oblast. Nekod bo moral polagat račune za te zločine. Bojo že videli! Da jih ni sram. Služijo milijone na račun bolnih in onemoglih, svoje delavce pa silijo v razčlovečenje. In to za mizerno plačo! Imam samo eno sporočilo za glavarje Leka. Vse vam bomo NACIONALIZIRALI in EKSPROPRIIRALI. Ko pride naš čas. In vsi delavci bojo dobili pošteno plačilo. Šefi, ki pa so izkoriščali in delali krivice pa bojo odgovarjali pred novim ljudskim sodiščem za zločine proti delavskemu razredu.
Ta izpoved mi seveda ni dala miru. Če se smem malo cinično pošalit sem potem tudi jaz uporabil svoje “Udbovske metode” in se malo pozanimal pri drugih, če koga poznajo, ki dela v Leku. Ko sem našel enega delavca, ki tam dela sem ga malo povprašal kako jim gre. Dobil sem grozljivo potrditev vsega in še več. Nisem mogel verjeti. Borili smo se proti temu kar imamo danes! Za revolucijo smo dali tolika življenja, da bi bili vsi ljudje pošteni in enakopravni, zdaj pa imamo sistematično izkoriščanje, ponižanje in vohunjenje in to tam, kjer smo podjetja zgradili in postavili mi komunisti! To se mora ustaviti! Pa ne bi rekel, da je podjetje bolj slabo, ampak oni so bogati in imeli bi še več. Grabežljivci lakomni!
Tovariši, čas je da nehamo gledati stran, medtem ko se dogajajo strahotne krivice kot je zgoraj omenjena. Teh primerov je sigurno še več. Vendar si ljudje ne upajo spregovorit. Čas je, da izvedemo vsesplošni ljudski pritisk na izkoriščevalce, ki mislijo, da so nedotakljivi. Naj mi samo še nekdo reče, da je bila KGB, Udba in Stasi grozna stvar, to je bila ROMANTIKA v primerjavi s tem, kar imamo zdaj. Ljudje so danes zaradi tega nenehno pod stresom, nihče ni vesel, ljudje neznosno trpijo, delavski razred životari, mnogi nimajo niti za položnice ali hrano, zato mnogi hodijo na Rdeči križ po pomoč, več kot 400 tisoč ljudi živi pod pragom revščine, mladina beži iz države, grozi nam beg možganov, brezposelnost je vse hujša, denarja za socialo in penzije zmanjkuje. Tajkuni pa medtem veselo kradejo in gradijo svoje vile na črno. Najbolj sem jezen zato, ker bi rad nekaj pomagal pa ne morem nič proti tej bandi. Vendar so mi te krivice dale zagon, da se ne bom več ustavil pri svoji borbi za pravičnost in socializem za vse ljudi! Boril se bom do konca! Ne bo vam uspelo do onemoglosti izkoriščat naših ljudi. Tega vam ne bomo dovolili! Nihče ne bo izkoriščal ali poniževal naših ljudi! Nikoli več!
Lek za delo v proizvodnji zmeraj več zaposluje preko agencij, ker s tem lažje odpustijo delavca v kolikor jim ne odgovarja. Po domače, lažje se te znebijo.
Lek prav tako redno uporablja dve, mogoče pa tudi več teh (kot si sam imenoval) “gestapovskih agencij” preko katerih iščejo sužnje.
Te agencije se močno potrudijo, da najdejo zaželjene primerne ubogljive delavce saj jim pogodba z Lekom pomeni velik zaslužek že leta in leta. Če bi samo primerjali plače med redno zaposlenimi v Leku in s tistimi ki zaposleni preko agencije bi verjetno opazili občutno razliko v višini teh plač.
Samo dve stvari, prva je ta, da firma dela zdravila in je natančnost pri delu ključnega pomena, ker posledice šlamparije ali zmote niso lahko samo materialne, ampak so lahko tudi človeške žrtve, zato je preverjanje več kot nujno.
Kot drugo pa je višina plače, ki pa je za farmacevtskega giganta sramotna, kajti, če hočejo najbolje in najbolj zanesljive ljudi, potem naj jih primerno tudi plačajo.
vcaih pri teh agencijah in velikih firmah obcutek, da ti, ki izbirajo ljudi izvajajo to tako in nacin, ki si zga opisal, zato, da sebi bildajo ego in se pocutijo oh in sploh, ker lahko druge terorizirajo…
take razmere in ozracje, ki ga ustvarjajo s takimi dejanji na takih razgovorih, to niso realne in noralne razmere in tako tudi kandidati niso oni sami taki kot so v reali in kot bodo na del. mestu… zato dobijo ven neke fake zapiske in opazanja, ki sploh ne drzijo in ne dajejo realne slike o kandidatu… in tako tudi ne morejo nekaj realno in dobro izbrati na podlagi tega…
v manjsih firmah tega ni, je realno in normalno spostljivo prijazno vzdusje, kjer poteka pogovor in dejansko lahko spoznas osebno, njene osnovne karakterisike kolikor se da v okviru pogovora in tudi preference, izkusnje, znanja, zmoznsti in pricakovanja…
in na ej osnovi se lahko veliko bolj realno izbere in dobi pavega kandidata… kot pa od nekih, kvazi napiflancev, ki ustvarjajo neke sos razere namenoma, zato da lahko se oni pokazejo kot vatoritarne osebe in ne zato,d a bi ugotovili in nasli pravega kandidata.
Glavno da je OMG v naslovu avtorše. …jaoooooo
To se bere kot da bi to skup pisal nek shizofrenik.
Tipično hujskaštvo. Normalno ne moreš vsakega spustit not v obrat, kjer se delajo zdravila. Če nisi primerno odgovoren, sposoben, itd. nimaš kaj tam iskat. Pravtako je tam treba vsako napako javit TAKOJ, da se ustavi že storjena škoda. Napaka lahko pomeni že to da tehnično gledano onesnažiš sterilno delovno okolje, zaradi česar morajo po standardu v ekstremnih primerih zavreči vso robo ki se je nahajala v bližini onesnaženja.
Žal ljudje, nočejo razumet ali pa niso sposobni, da je to strogo odgovorno delo. In najlažje je jokat kako so oni grdi ker ne tolerirajo šlamparije in neodgovornega pristopa.
Žal. Kdor se s tem zgornjim zapisom strinja nima razjasnjenih pojmov.
Ne vem cigavo ziveljenje ogrozas pri prekladanju skatel?[/quote]
Embalaža in škatle se lahko tudi poškodujejo ali padejo. V Firmi kjer delam so nam zaradi ene strgane kartonaste škatle (prebil delavec z viličarjem) z ulitki iz plastike zavrnili celo paleto. Če se v tem primeru napaka javi pravi čas se lahko prihrani ogromno živcev, časa in zapletov.
Žal bo treba začet razmišljat z glavo. Ker vidim da nekateri ne razumete kaj je to odgovornost.
Zato ne jamrajo, ker je v Sloveniji značilno hvaljenje z nečem čeprav je zanič. Treba se je pohvalit pred ostalimi četudi trpiš mobing ali kaj drugega, govorim na splošno. Treba se je hvaliti na facebooku čeprav sam pri sebi veš, da ni vse tako lepo.
To je tipično za našo družbo. In na podlagi tega ti ocenjuješ, kar pač ocenjuješ.
Zato ne jamrajo, ker je v Sloveniji značilno hvaljenje z nečem čeprav je zanič. Treba se je pohvalit pred ostalimi četudi trpiš mobing ali kaj drugega, govorim na splošno. Treba se je hvaliti na facebooku čeprav sam pri sebi veš, da ni vse tako lepo.
To je tipično za našo družbo. In na podlagi tega ti ocenjuješ, kar pač ocenjuješ.[/quote]
Teh 6 ljudi poznam zelo dobro, 4 so moji ožji sorodniki, in verjemi da vem, kako je delati v Leku.
Zato ne jamrajo, ker je v Sloveniji značilno hvaljenje z nečem čeprav je zanič. Treba se je pohvalit pred ostalimi četudi trpiš mobing ali kaj drugega, govorim na splošno. Treba se je hvaliti na facebooku čeprav sam pri sebi veš, da ni vse tako lepo.
To je tipično za našo družbo. In na podlagi tega ti ocenjuješ, kar pač ocenjuješ.[/quote]
Ajaaaaa? Da Slovenci ne jamrajo? Očitno živiš v neki drugi Sloveniji.
Nekaj mi ni jasno pri tej solzavi zgodbi tega tovariša.
Pa saj ste eni in isti levičarji na oblasti že od leta 1945.
Kdo vam je sedaj kaj kriv, kakšni kapitalisti neki.
To ste vi sami, v resničnem kapitalizmu ima delavec seveda odgovornosti, vendar pa tudi dostojanstvo in lepo plačo.
Tega seveda vaši partijski komunajzarski sistem ne razume. In nikoli ne bo. Tovariši ste ravno takšni, da ovajate, pošiljate na Goli otok, kradete in ubijate. To so vaše naravne metode in drugih niste sposobni razumeti.
ludi božji kaj mislite kdo ma v lasti lek..seveda naša vrla rdeča gospoda..kakor tudi vse ostalo
samo skrivajo in ne govorijo o teh časih ko so imeli rdeče izkaznice in morili ljudi
kučan je prišel na vladavino v jugi takoj po titu..zakaj sem jaz to komaj čez 25 let izvedela? ker če je janša to kdaj povedal so mediji skrbno izrezali
zakaj sami ne govorijo o tem kako so bili kdaj komunisti? za vsakega za katerega sem v sloveniji delala je imel rdečo izkaznico do večinskega deleža ali vsaj pod kontrolo je imel večino deleža delnic…se je enkrat tokom mojega dela tam izkazalo da je bil komunist in da še vedno voli rdeče