Starševski čvek

Do katerega leta bi še šli v nakup stanovanja?

Default avatar
Pa da imate recimo gotovine za 70-80% vrednosti stanovanja, ste samski, otroci odrasli s svojim stanovanjem.
50 let? Več?
Default avatar
Kredita za vec kot 5 ali 7 let nikakor ne bi zelela. Pri 60ih ne bi zelela imeti kredit.
Default avatar
Ajdadaja je napisal/a:
V nakup bom šla, ko bom nehala delat.
Default avatar
Uh, ne vem če bi v tem primeru kupovala po 50.letu. Kaj pa vem, kaj me prime, ko grem v penzijo, kam se selim, če bom pri močeh. Če ne bom pa najamem varovano stanovanje. Do takrat sem pa tudi v najemu. Če mi kaj ne bo všeč (sosedi), grem pa drugam. Bolj svobodna in nezapufana.
Default avatar
Stanovanjski problem moraš imeti rešen do 33 tega leta in do takrat bi se zapufali za celotno vrednost.

Kasneje so pa. Možnosti zamenjav in slično. Ni več polne vrednosti in je zadaj že neki kapital.

Po 50 ne bi več delal nadgradnje v plus vrednost. Danes sem star 62.
Default avatar
Odgovor: je napisal/a:
Saj avtorica ima kapital - 80% vrednosti stanovanja.
Default avatar
Pri 50 te caka se 10-15 let delovne dobe, ce ne vec, zakaj ne nakup nepremicnine na kredit?
Sicer pa je vse odvisno od okoliscin, imas stanovanje ali si v najemu, dohodek, bi si privoscil manjse na gotovino, ki jo imas, bi kupil na kredit in obstojeco vecjo nepremicnino oddal itd.
Znanca sta pri 60 kupila stanovanje na kredit. Imata eno stanovanje v katerem zivita, eno garsonjero oddajata in zdaj sta kupila pocitnisko stanovanje. Zakaj ne?
Default avatar
selivka je napisal/a:

Nekje takoj po tem obdobju človek potrebuje vedno manj. Vsega. In po moje je napačno mnenje, da bom sedaj in malo kasneje v penzionu nekaj nadoknadil. V hiši ali stanovanju se sprostijo "otroške kapacitete" in naenkrat je vsega preveč.

Vse je odvisno tudi od načina življenja, ki ga živiš. Skoraj najbolje se mi zdi, da greš na manjše kapacitete in te večje spremeniti v bolj ugodne.
Kaj je ugodno? Kasneje je Ugodno živeti v bolj ali najbolj urbanem okolju. V bloku, ki ima spodaj trgovino, garažo in parkirišče. V bližini bus postajo za mestni promet, mogoče park ali gozd.....lift...
.
Ni formule. To je moje mnenje.
Default avatar
Odgovor: je napisal/a:
Eni smo začenjali spet iz nule po 40. "Bi morali" ni nič pomagalo.
Default avatar
V nakup bom šla, takoj ko bom šla v pokoj. Ker takrat šele bom šla lahko živet tja, kamor želim in na način, ki mi je blizu. Za 1,5-2 sobno stanovanje bom do takrat nekako našparala.
Default avatar
Ja tud, do 45.bom imela 15k za polog in vzela kredit za 20 let 30 k za 1 sobno, bom v Mb.
Default avatar
odvisno je napisal/a:
Hahaha
Default avatar
zelo odvisna je napisal/a:
Kaj pa je tukej smešno?
Default avatar
Zakaj pa je katera koli starost omejitev? Tega ne razumem. Če si stanovanje želiš in se vidiš stacionirana nekje, potem ga seveda kupi. Sploh ob tako nizkem posojilu, kot ga očitno rabiš poleg gotovine.
Na sosednji parceli ravno zida hišo človek, ki je star 70 let, in se bosta z ženo preselila tja. Meni se to ne zdi čisto nič čudno. In ja, je moral vzeti posojilo in ga je tudi dobil, tako da to očitno ni nič nezaslišanega.
Default avatar
Odgovor: je napisal/a:
Stanovanjski problem ni rešen, če se ti pri 33 zapufaš za 30 let. To je katastrofa. Kaj pa ti veš kaj se vse zgodi v 30 letih.

Ima boljše pogoje človek pri 60 letih, ki ima že 80% gotovine.
Default avatar
Ajdadaja je napisal/a:
Najpozneje do štiridesetega.
Default avatar
zakaj starostna omejitev je napisal/a:
Če odrežemo tiste zgoraj in spodaj morajo navadni ljudje poleg nepremičnine poskrbeti tudi za starost. In najpozneje po štiridesetem je treba začeti konkretno varčevati v ta namen.
Default avatar
Hvala za mnenja.
Moja konkretna situacija:
Prodala sem svoj delež hiše, v kateri nisem več želela živeti. Razlogi za to niso važni. Razpolagam z okroglo 100 jurji in nekaj prihranki od prej. Kupila bi 1,5 ali 2 sobno stanovanje v Lj. Če bom šla v nakup. Pri 50ih sem v dilemi. Živeti v najemu in si s tem pustiti več svobode glede bivanja in selitev? Nimam pa nič svojega, to je res.
Za starost imam vsaj malo poskrbljeno, od 25.leta dajem 70 evrov mesečno v življenjsko zavarovanje, ki se mi izteče pri 60ih.

Po eni strani me vleče ostati v najemu, saj mi je tu všeč, po drugi strani pa vem, da to verjetno ni dolgoročna rešitev.
Default avatar
Ajdadaja je napisal/a:
V tem primeru je od tebe odvisno, kaj ti bolj ustreza.
Default avatar
Ne po 45.