Zadnjič je bil na tv prispevek o tem, kako se 10 družin vsako leto dogovori in gredo skupaj na počitnice. Vsako leto kam drugam. Kolikor je kazalo na posnetku, so bili otroci veseli, imeli so veliko družbe, ni jim bilo dolgčas. Ves čas se jim je kaj dogajalo.

Bi šli na take počitnice?

Ne. Mi na misel na pride, da bi se morala na dopustu usklajevati z 9 družinami.

Jaz nikoli, četudi bi bilo vse zastonj.
Otroci pa, o tem, ni dvoma, bi bila velika večina zelo za.

Ne.

Mi hodimo na dopust s petimi, 6 druzin. Imamo vsak svoj apartma, po dve druzini skupaj kuhamo, prilagajamo se le gkede kraja, pac izbiramo po zeljah in da vsem pase, ostalo pa prosto. Otroci so ze najstniki in jim je kul, nam pa tudi, imas svoj apartma, kamor se lahko umaknes, gres kamor hoces, kopas se ko hoces, delas kar hoces, ce hoces pa druzbo, je pa tudi tu. In vedno se najde nekdo za cuvat otroke 😉

Prispevek o teh 10 družinah, če bi si ga kdo želel ogledati

http://4d.rtvslo.si/arhiv/prispevki-in-izjave-odmevi/174419836

Ne. Ko gremo na dopust, gremo sami. Otroci pa gredo tudi v razne tabore in se imajo fino.

A je to samo enodnevno druženje ali res dopust??

Za en dan – okej, še potrpim z devetimi monkljami. 🙁

So pa res ene družine, ki jim itak organizira vse en drug – da gredo skupaj na………. morje, kakšen tabor ipd.
In jih ‘skupaj’ držijo težave: npr. prizadeti otroci, sladkorna, operacija na srcu….

Jaz sem volk samotar – v smislu, da grem kadar hočem, kamor hočem, delam kar mi paše….in se vračam ko imam dost. Umes pa rada spoznavam vse druge (NN) ljudi, ki mi prekrižajo pot.
Zame ni hujšega, kot se nekomu prilagajat, ga čakat, poslušat jamrarijo…..!! Adijo!!

Če ne drugega, se morate prilagajati za kuhanje.

Sem gledala prispevek, res zanimivo on pohvale vredno

Ne maram se prilagajat, ne maram, da se kdo meni prilagaja. Na dopustu počnem, kar me je volja, se spontano odločam. Sedaj, ko hodiva sama na dopust, ni lepšega, da veš, da nisi odvisen od nikogar, in nihče od tebe.
Tudi, ko so bili otroci majhni, smo hodili sami. Otroci so si hitro našli družbo, tako da jim ni bilo dolgčas.

To! Jebella, da bom še nekje na dopustu gledala iste face kot doma? Na šihtu, žlahto?

Ga ni, da grem z enimi ….hej počakaj me, pa a imaš to…. pa a lahko to….. a gremo tja….. mene pa glava boli…. js bi rajši to….ej, a si slabe volje….. js pa tega ne bi…. ne, zdele bomo jedli….ti pejt pomit… kva se dereš, mulc…..

ČAAOOOO! Adijo! Ni lepšega, kot spoznavat drug folk in ………..se po dopustih naklepetat s starimi frendi, kako se je kdo imel! 🙂

To! Jebella, da bom še nekje na dopustu gledala iste face kot doma? Na šihtu, žlahto?

Ga ni, da grem z enimi ….hej počakaj me, pa a imaš to…. pa a lahko to….. a gremo tja….. mene pa glava boli…. js bi rajši to….ej, a si slabe volje….. js pa tega ne bi…. ne, zdele bomo jedli….ti pejt pomit… kva se dereš, mulc…..

ČAAOOOO! Adijo! Ni lepšega, kot spoznavat drug folk in ………..se po dopustih naklepetat s starimi frendi, kako se je kdo imel! :)[/quote]

Iz tega razloga ne maram hodit na razne organizirane avtobusne izlete. Vedno se nekoga čaka (pa lulat, pa je še v trgovini, pa je pozabil kamero….), potem vsi čoporativno na hrano, pa v vrsto in na ogled….neee!

Ne, ne bi šla. Niti ne poznamo 10 družin tako dobro, da bi rekli, da smo res prijatelji, tudi vsi, ki jih poznamo, niso tako kompatibilni, da bi šli kar na skupni dopust.
Da bi se pa toliko žrtvovala samo zaradi družbe otrokom, pa tudi ne gre. Tudi midva z možem imava počitnice.
Gremo z eno družino, morda smo ene dvakrat šli tako, da so bile še ene dve ali tri družine.

Absolutno ne! Niti za en sam dan. Sem pa presenečena nad odgovori, sem mislila, da sem samo jaz tako zategnjena, pa vidim, da tudi mnogi drugi ne marajo gužve.

Če ne drugega, se morate prilagajati za kuhanje.[/quote]

Na sreco vsi vse jemo, za kuhanje se pa tudi zmenimo, en dan en, drugi dan drugi, tretji dan moska kuhata, zdaj ze otroci kaj skuhajo, tako da je kuhanje se najmanjsi problem.

Nikoli ne dopustujemo z ostalimi družinami. Čisto preveč prilagajanja in vedno enaki mljudje in teme pogovorov. Najraje smo sami, raziskujemo po svoje in spoznavamo nove ljudi. Neprecenljivo. Otroci pa imajo družbo, če si jo najdejo ali pa tudi ne. Pa jim prav nič ne manjka.

Če imajo ljudje iste interese je morda celo zabavno. Predstavljajte si samo tek. Lepše je teči v družbi, se zatem okrepčati na pijači v bližnjem baru. Morda bi dan, ki bi ga drugače preležala, preživela bolj aktivno. Ja, bi poskusila!
Imam namreč izredno pozitivno izkušnjo iz Grčije. Na sami destinaciji se nas je združilo pol letala. Bili smo skupaj kot rit in hlače. Naš dopust je bil nepozaben in fantastičen. Ponovno smo se srečali.

Morda pa sploh ni tako slabo. Otroci imajo družbo. Vsi poprimejo za delo (skuhajo, pospravijo), morda pa vsak dan poskrbi za hrano (ena) družina. Če je družba O.K. in če se dobro razumejo, se imajo prav lepo.

Ne. Uživam le manjših družbah. In ob preveč prilagajanja mi poči film.

Tu se vidi, kako zelo smo si ljudje različni, zato pa ima tudi vsak svoje želje. Kar je enemu super, je nekomu trpljenje:

Meni je skupen tek živa muka. Jaz med tekom meditiram, se dam na odklop in niti v sanjah se mi ne da klepetat. To mi je pravzaprav najboljši del teka. Tudi se mi ne da teka prilagajat tempu nekoga drugega. Zato nikoli ne bi tekla v družbi, ker bi me prisotnost kogarkoli samo motila.

Poleg tega sem dosti bolj aktivna, če smo sami. Se v trenutku nekaj domislimo in uresničimo, ni dogovarjanja, usklajevanja, prilagajanja, čakanja. Kadar smo šli z družbo, se je v glavnem bolj posedalo, klepetalo, pilo, jedlo, morda kakšen sprehod, izlet.

Tudi mi smo na takih dopustih spoznali ljudi in se družili, vendar v večini po večerji ali na kakšnem izletu v sklopu dopusta. Da bi bila pa kot rit in srajca z nekom in stalno iskala njihovo družbo, bi mi moralo biti pa že hudičevo dolgčas. Tako nezanimivega partnerja pa tudi nimam.

Mi smo družba 5 parov z že odraslimi otroki in gremo vsako zimo za 1 teden skupaj smučat. Vzamemo 2 app. Ker smo vsi zaljubljeni v smučarijo, se u nulo ujamemo in meni je tisti teden najlepši v letu.
Na druge dopuste ne hodimo skupaj, ker imamo različne potrebe, okuse, želje.

Ni šans!

Mi pa smo štiri družine, ki skupaj kampiramo že več let. Spimo vsak v svojem jasno, kuhamo kakor kdaj, včasih skupaj, včasih vsak zase, na plažo tudi gremo skupaj, ponavadi ženske z otroki naprej, moški pridejo malo kasneje, posodo povečini zdaj pomivajo že otroci, prej smo imeli kar zasedo dol pri umivalnikih. Zvečer gremo skupaj v mesto na sladoled, ringlšpil, kako pijačo, če kdo ne gre, se ne gledamo grdo, včasih gre samo ena familija in zraven pobere še druge otroke. Dve mamici imava v tem času, ko smo na morju rojstni dan, takrat popraznujemo skupaj, en očka dela izvrstne koktajle, en pa princeske, večer mine hitro, skupaj se usedemo, naklepetamo. Če potrebujem mir, grem v svoj konec in berem knjigo, ampak ker sem družaben človek, bi mi bilo preživeti tri tedne samo s svojo familijo resnično že dolgčas. Je pa res, da nas je vseh pet veliko skupaj že med tednom, nismo po cele dneve razkropljeni na vse konce in službe. Morda smo zaradi tega drugačni. Sama sploh ne čutim, da se komu prilagajam, ker mi takšen dopust odgovarja.

Ja smo hodili 6, včasih 7 družin skupaj. To so bili nepozabni dopusti vsi smo se zabavali, noben problem prilagajanje, noben problem pri kuhanju, nabavi, delitvi stroškov, res, če je človek prilagodljiv ni noben problem, vse z dobro voljo. Sedaj so otroci odrasli in že hodijo po svoje na dopuste, nekateri imajo tudi že družine, mi tastari pa se še vedno družimo in občasno nekateri skupaj dopustujemo.