Zakaj se je težko vrniti v Slovenijo, ko enkrat okusiš tujino
Zakaj le, ker v naši preljubi državi kljub redni službi ljudje životarijo, so lačni, so v mrazu. V tujini, kot npr Nemčija, Avstrija dobiš plače 1300-1500€ pri nas pa minimalca 630€ – govorim za isto delo. Pogovarjala sem se s prijateljico, mamo samohranilko. Ima službo, a ko vse položnice poplača, izdatke ji ostane 5€ denarja na dan za 2 osebi: hrana, obleke, kurjava. Slovenec 2,5€ na dan naj preživi, tujcem pa sem slišala, da naša država nameni 42€ na dan. S tem, da imajo bivališče zastonj. Sramota! Zato se je težko vrniti v takšno državo, ki poskrbi za tujce, za svoj narod pa ne.
Kot ponavadi samo nakladate, ne da bi vedeli, o cem govorite.
Nizek dohodek je povsod podoben, ali se nizji kot v Sloveniji, ker marsikje ne garantirajo minimalnega mesecnega dohodka. Poleg tega Slovenija nudi veliko socialne pomoci, ki se je sploh ne zavedate. Recimo vrtec je za vse, tudi za najpremoznejse subsidiran od drzave, le stopnja se razlikuje. Slovenci imajo dober standard, imajo v povprecju veliko prostega casa in jih je visok procent lastnikov svojega bivalisca. Zato sam dohodek sploh ni najvecja ovira.
Problemi za vrnitev so drugje.
Birokracija je verjetno na prvem ali drugem mestu. Birokratski mlini so v Sloveniji neznansko komplicirani in zato se premikajo zelo pocasi. Dodaj se lenobo usluzbencev – pri tem ne mislim onih na salterjih, ampak tistih eno stopnjo visje. In tako imas potem situacijo, da kar se da ponekod nareiti v nekaj denh ali par tednih, traja v Sloveniji tudi vec let. Kdo se bo bodel s tem?
Sluzbe se v veliki meri oddajajo po zvezah in ne po sposobnostih.
Ce zelis odpreti svoj posel, je spet birokracija in davkarija, ki sploh nima najvisje stopnje, je pa komplicirana in ti ze na zacetku mece polena pod noge.
Zelo kompliciran sistem kategorij dela. Drugje imas ponavadi le doo, sp in partnerstvo. V Sloveniji pa ena dopolnilna dela, pa taka dela pa drugacna dela, vse s svojim paketov nesmiselnih birokratskih zahtev. Prav tako se strogo doloca, kdo sme opravljati doloceno delo. V vseh teh pogledih so birokratske zahteve pretoge in nezivljenjske.
Odnos do dela je v Sloveniji porazen.
Kompliciran sistem oddajanja stanovanj, saj bi na zacetku vecina sla najprej v najem za kratek cas, da se razgleda, preden kupi. In tu imas spet neurejen sistem oddajanja stanovanj, in neka stalna in zacasna bivalisca. Kdo potrebuje tako kompliciranje.
In potem pridemo do posebnega uzitka. Zivljenje v Sloveniji je naporno. Slovenci so nesramni, osorni, grobi, nevljudni. Na vsakem koraku: v trgovinah, na cesti, v sluzbi, v prostem casu. Vcasih se pokaze njihova prijetna stran, a taki prebliski so vse preredki. Njim se zdi tak odnos do ljudi normalen, saj drugega ne poznajo nam pa ne.
Toliko za zacetek. Bo mogoce se kdo drug dodal.
Misliš kot vsebina ali kot odsotnost svetlobe? 😀 Ker bi pasalo oboje.
Povsod, tako v Sloveniji kot v tujini, rabiš spodobno službo, če hočeš spodobno živeti. To pa eni lažje najdejo tukaj, drugi zunaj. Okolje sprejema tujce kakor kje. So države ali kraji, kjer tujo delovno silo in strokovnjake cenijo in so taki, kjer so tujci nujno zlo in nekaj “nižjega”.
V Sloveniji, na primer, imamo zelo radi tujce, če le ne prihajajo iz bivših republik in po novem z Bližnjega vzhoda. Angleži, Avstralci, Španci… so odlično sprejeti, vsak se potrudi vsaj s par angleškimi frazami, če opazi, da ne znajo jezika, vsi so prijazni in pripravljeni pomagati. Če slišijo v govoru francoski naglas, je to tako šarmantno… bog ne daj pa, da zaznajo naglas od kjerkoli nižje z Balkana.
Razlika med tujino, če s tem mislimo zahod, je tudi v tem, da velja približno neki red, tako na področju stanovanj kot dela in plač. Ta red ni vedno idealen in ureditev ni vedno boljša kot v Sloveniji, ampak se pa približno ve, kdo pije in kdo plača.
Po drugi strani pa je sociala, tudi tam, kjer je na visokem nivoju, v primerjavi s slovensko precej trda. Varstvo je božjastno drago, organizirana prehrana je kakor kje, zdravstvene storitve so (do)plačljive in podobno.
In tako imamo vse sorte. Tujce, ki so prišli v Slovenijo, se zaljubili v vaško majhnost (sploh kdo iz velikega mesta) in ostali. Pa imamo take, ki so ugotovili, da je sicer lepo, ampak je nered in zapleteno in so šli naprej. Imamo gastarbajterje, ki so si zunaj ustvarili ali peljali s sabo družino, sami in predvsem otroci ustvarili krog prijateljev in o vrnitvi v Slovenijo niti ne razmišljajo. So pa tudi taki, ki komaj čakajo da bodo zadnjič poštempljali službeno kartico in se bodo lahko vrnili v rodne kraje, ker se samo tukaj počutijo doma. Pa še cel kup vmes.
Tako da je daleč od tega, da bi bilo vse samo črno ali samo belo, je kar pisana mavrica.
Ti si pa kaj? Culukafrinja/culukafer?? Iz drugega planeta?
Da nas lahko takole suvereno in nesramno osiraš ? S kakšno pravico pa? Plačuješ davke pri nas? Dohodnino? Sploh kaj? Očitno nič, si si pa vzel/a pravico o sodbah, ki nimajo osnove! Kul, a ne? Svetovljanstvo pa to, širina pa to, prijaznost in olikanost pa to!
Tocno tako. Zato pravim, da je tezka tema… ker tudi v posameznem primeru je cel diapazon razlicnih kvalitativnih izzivov. Sam brez tezav priznam, da sem odsel z namenom “za dolocen cas, da saniram in stabiliziram financno situacijo”. In ravno tako priznam, da sem ta namen ze kar nekako opustil in presel v modus dolgorocnega izseljenstva.
V mojem primeru je prevladal tisti tesnobni obcutek strahu pred neznanim. Morda se to cudno slisi, da clovek tako rece o dezeli v kateri je odrascal, a vendar tako je. Slovenija je dezela visokih standardov in kakovost bivanja je tozadevno verjetno na najvisjem nivoju v Evropi, ce ne celo na severni pollobli. In s tega vidika je izredno privlacna… A ob tem obstaja cel kup razlicnih pomislekov, da bi se clovek vracal v aktivni (delovni) fazi zivljenja. Misel, da bi se vrnil po upokojitvi pa je nadvse privlacna in glede na trenutno stanje duha tudi najbolj verjetna.
Pa dobi socialno pomoč, ko jo res rabi!
Vse je izračunano in nastavljeno le za tiste parazite ki namenoma živijo v klošarnji pri nas, da si na veliko točkujejo svoje mesto za neprofitno stanovanje, v srbiji, si pa zidajo hiše, mislim gradove. Tukaj se tak prijavi na zavod, spodaj pa živi kot car od pomoči naše darežljive republike.
[/quote]
In? Saj se zdaj s starsi verjetno tudi vidijo samo parkrat na leto.
In da ti povem hec. Otroci se odselijo v drugi kraj v isti drzavi. Ker pa je ta precej vecja od slovenske kure, se s starsi vidijo bolj ali manj samo za kake praznike.
Je npr z enega konca Nemcije na drugega dalje kot do Slovenije, pa Nemcija nitj ni tako zelo velika.
Ti si pa kaj? Culukafrinja/culukafer?? Iz drugega planeta?
Da nas lahko takole suvereno in nesramno osiraš ? S kakšno pravico pa? Plačuješ davke pri nas? Dohodnino? Sploh kaj? Očitno nič, si si pa vzel/a pravico o sodbah, ki nimajo osnove! Kul, a ne? Svetovljanstvo pa to, širina pa to, prijaznost in olikanost pa to![/quote]
Ja, sem iz culukafrije. Od slovenske davkarije imam odlocbo, da mi ni treba placevati davkov v Sloveniji, a so mi vseeno poslali racun, in sem ga placal, ker je tako enostavneje kot bosti se z vaso davkarijo. Pri zdravniku pregled in nekaj injekcij zaradi pika klopa – 300 evrov, kar ti dobis zastonj.
Vse moje sodbe so na podlagi mojih izkusenj v tej prelepi dezelici.
Tisto, da pisete o stvareh, o katerih nimate pojma, je pa na podlagi tega, kar prebiram na tem forumu. Vedno iste zgodbe o balkanskih placah in evropskih cenah. Zakaj ne gredo tovrstni avtorji zivet za 1 mesec v London, da bi lahko pisali na podlagi svojih izkusenj?
O subvencijah sem napisal cisto resnico. Ce ne verjames, si preberi pravilnike in zakone. Ce pridem na urade in tam cakam kot prvi na vrsti po pol ure ali celo preko ene ure, medtem ko pristojni pijejo kvico v podaljsku uradne malice in klepetajo, to zame pomeni, da se jim ne da delati. Ce ljudje hodijo ven med delovnim casom, prav tako pomeni, da se jim ne da delati. Ce gredo iz sluzbe domov pred koncem delavnega casa, pomeni isto.
In kje nimam osnove, da pisem, da imate dopolnilna dela in razna druge oblike dodatnega dela? Ni res, da slovenska drzava subsidira vrtce? Ni res, da cakate na prepise v zemljisko knjigo po mesece in celo leta? Ni res, da cakate na gradbeno dovoljenje lahko tudi vec let? Ni res, da imate sistem stalnih in zacasnih bivalisc? Ni res, da Kaj je bilo tu povedanega brez osnove?
Reces prodajalki v trgovini dober dan, ji zazelis lep dan, ko placas. Kot berem tukaj imate stalno v zobeh nekatere trgovine, ker so prodajalke za vas prepocasne. se kdaj nasmehnes mimoidocemu v trgovini, se mu opravicis, kdaj pocakas, da on odpelje svoj vozicek naprej? Po drugi strani se mi je zgodilo samo v Sloveniji, da me je prodajalka v pretezno specerijski trgovini obtozila kraje kolesarske celade. Le na kateri polici naj bi jo snel?
Na cesti vedno pocakas in vozis po predpisih ali izsiljujes prednost in zaorjes med ljudi? Imas vecji avto in zato izsiljujes prednost, kot mi vedno razlagajo ljudje v Sloveniji, da je prednost odvisna od velikosti vozila?
Odzdravis, ce te neznanec na cesti pozdravi? Ce se ti nasmehne, se mu nasmehnes nazaj ali mrko pogledas stran?
Vedno spostujes vrsto, se ne drenjas na avtobus, med ljudmi? Si prijazen do strank, ki pridejo v tvojo sluzbo ali ti je vse odvec? Bos azuren ali bos najprej klepetal s kolegom, stranka pa naj pocaka, saj se ne mudi?
Se norcujes iz nekoga, ker pri zdravniku zeli, da se gre po vrsti?
Pomagas komu na cesti? Mogoce se mu je avto pokvaril. Nekje na dezeli, izven mest, z malo prometa – se ustavis in ga vprasas, ce potrebuje pomoc? In ce kdo vozi bolj pocasi, ker ocitno ne pozna poti – mu trobis, ga preklinjas ali se ti upocasnis, tistih nekaj minut, da zavije?
Podobno razmisljam tudi sam. A zgolj, dokler ni potrbno necesa ustvariti. Slovenija je raj za upokojence in tiste, ki so maerialno z dediscinami, denacinalizacijo, ali kako drugace dovolj podprti, da morejo uzivati sadove tujega dela.
Druga plat medalje pa je – kot je ze kolega zgoraj napisal – izrazita nastrojenost proti delu. Najsi bo to birokracija ali pa na drugi strani druzbeno-socialno ozracje… Vse je nastavljeno tako, da cloveka ovira oz. onemogoca na vsakem koraku, ki ga zeli narediti. Lahko bi to stanje duha poimenoval kot nekaksno “parazitsko mentaliteto”.
Izbira, ki jo clovek v primeru vrnitve ima je dokaj predvidljiva. Ali zvi po svojih zmoznostih od prihrankov, ali pa se prisesa na drzavne jasli kot prejemnik socialnih transferjev in seveda… ali pa se vkljuci v enega izmed interesnih omrezij, kar mu sicer na eni strani res neredko (ceprav tudi – ne nujno) odpre vrata v sfero srednjega ali visjega sloja, a je cena za to uslogo praviloma osebna integriteta.
In ko clovek razmisli, je potemtakem bolje vrabec v roki, kakor golob na srehi. Oz. povedano bolj konkretno – bolje tujec v tujem svetu, ki je sicer kakovostno neredko na znatno nizjem nivoju, kakor domovina, a je raven zivljenja povprecnega delovno aktivnega slehernika na koncu vendar nekako znosnejsa.
