…se ves čas obeša po njem, ne izpusti ga izpred oči, neprestano hodi za njim, povsod hoče zraven, se vtikuje v najin pogovor, kadar se pogovarjava o zadevah, ki se tičejo odraslih… stalno želi spati poleg naju. Sama nimam nobene zasebnosti, vdira v moj prostor. V začetku nisem imela nič proti, zdaj pa je to že pravilo. Vikende potrpim. Dopust pa je bil katastrofa. Skratka s partnerjem nimava nobene zasebnosti. Deklica je stara deset let. Do sedaj sem se neprestano ukvarjala z njo, da se ne bi čutila prikrajšano. Vedno sem ji dala prednost pri očetu, sem se jaz umaknila. Da ja ne bi imela občutek, da sem ji odžrla očeta. Kar ji v resnici nisem. Saj se je partner prej razšel z bivšo.
Očitno to ni bila dobra taktika. Imam nek blesav občutek, da bi nekako rada prevzela mojo vlogo. Opažam, da ima neprestano željo, da se ji nekaj kupuje. Kar naprej smo v trgovini, ker je treba njene ekstra želje potešit. Sladkarije. Kar napej bi jo moral božati in čohati. Ko sem se hotela s partnerjem o tem pogovriti, je bil užaljen. Njegov izgovor je bil, da je to pač neko obdobje, ki ga ona preživlja. Vem, ni otrok kriv, vendar dobivam počasi odpor do nje. S partnerjeve strani se čutim, da me je pustil na cedilu. Čutim globoko zamero…Je to normalno?

Ne, ni normalno, da se počutiš ogroženo s strani desetletnice. Si odrasla ženska. Sprejmi jo kot otroka. Ne umikaj se, bodi aktivni del njunega odnosa, vključi se.

Mislim, kupuje ji bonbone v trgovini in ti si ljubosumna, pa carta se rada? Joj. Verjetno itak pride samo na obisk k njemu, večinoma je pri materi. In deklica ti gre na živce? Zakaj, ker odrašča brez stalne prisotnosti očeta in ga pogreša? Glej, še kakšni dve leti, pa bo odrasla in se zanj ne bo več brigala. Hodila bo okoli s prijatelji. To je žalosten moment za vsakega starša. In pusti svojemu partnerju, da uživa s svojim otrokom. Čas izgubljen z otrokom se ne povrne.

To je sicer vse res. Ampak ati je tudi partner. Tega pa jaz nimam več. Je samo še v vlogi očeta.

Ti lahko razložim z vidika ločene mame in hčere ločenih staršev. Oče je CAR. Če je tak kot se šika je za eno punco najbolj pomembna oseba v obdobju do zaključka pubertete. Oče jo obožuje brez meje, po drugi strani pa ji pove kje je meja (npr. ga na nek nezaveden način “šarmira” in oče ji do neke mere ugodi…a ohranja spoštljiv odnos do nje in svoje meje).
Predstavljam si, da ti gre na živce. Kot je rekla mama moji prijateljici, ki je bila na tvojem mestu “samo rada imej te otroke”. Ne moreš je vzgajati, lahko ji pokažeš svoje meje (npr. po tebi se ne more obešati, ti ji ne greš v trgovino kupit sladkarij,…) lahko ji daš veliko, če imaš rada njenega očeta in poskušaš sprejeti tudi njo.
Moram pa pohvaliti tvojega partnerja, da je dal otroka pred tebe. Tako bi naredila vsaka (normalna) mama, za očete pa ne vem.
Predlagam ti, da potrpiš, ker ima tip očitno glavo na mestu in otroci rastejo.

Ker se nisi mama in ne poznas globine custev do otroka. Je pa tudi zalostno,da nisi toliko odrasla,da ne bi bila ljubosumna na otroka (!!). Ocitno ima ta tip kar dva otroka in en bi ze moral biti zrel in odrasel pa zal se nisi. Konkurenco vidis v otroku?? Groza

Ti lahko razložim z vidika ločene mame in hčere ločenih staršev. Oče je CAR. Če je tak kot se šika je za eno punco najbolj pomembna oseba v obdobju do zaključka pubertete. Oče jo obožuje brez meje, po drugi strani pa ji pove kje je meja (npr. ga na nek nezaveden način “šarmira” in oče ji do neke mere ugodi…a ohranja spoštljiv odnos do nje in svoje meje).
Predstavljam si, da ti gre na živce. Kot je rekla mama moji prijateljici, ki je bila na tvojem mestu “samo rada imej te otroke”. Ne moreš je vzgajati, lahko ji pokažeš svoje meje (npr. po tebi se ne more obešati, ti ji ne greš v trgovino kupit sladkarij,…) lahko ji daš veliko, če imaš rada njenega očeta in poskušaš sprejeti tudi njo.
Moram pa pohvaliti tvojega partnerja, da je dal otroka pred tebe. Tako bi naredila vsaka (normalna) mama, za očete pa ne vem.
Predlagam ti, da potrpiš, ker ima tip očitno glavo na mestu in otroci rastejo.[/quote]
Seveda je CAR. Tudi jaz sem CARICA, ker to razumem in podpiram. Ampak vse v mejah normale. Vseeno, partnerstvo je prvo, potem otrok. To velja tudi za prave družine. Prevečkrat vidim, da se par razide po rojstvu otrok. Zakaj že? Ker je bil otrok na prvem mestu.

Ti lahko razložim z vidika ločene mame in hčere ločenih staršev. Oče je CAR. Če je tak kot se šika je za eno punco najbolj pomembna oseba v obdobju do zaključka pubertete. Oče jo obožuje brez meje, po drugi strani pa ji pove kje je meja (npr. ga na nek nezaveden način “šarmira” in oče ji do neke mere ugodi…a ohranja spoštljiv odnos do nje in svoje meje).
Predstavljam si, da ti gre na živce. Kot je rekla mama moji prijateljici, ki je bila na tvojem mestu “samo rada imej te otroke”. Ne moreš je vzgajati, lahko ji pokažeš svoje meje (npr. po tebi se ne more obešati, ti ji ne greš v trgovino kupit sladkarij,…) lahko ji daš veliko, če imaš rada njenega očeta in poskušaš sprejeti tudi njo.
Moram pa pohvaliti tvojega partnerja, da je dal otroka pred tebe. Tako bi naredila vsaka (normalna) mama, za očete pa ne vem.
Predlagam ti, da potrpiš, ker ima tip očitno glavo na mestu in otroci rastejo.[/quote]
Seveda je CAR. Tudi jaz sem CARICA, ker to razumem in podpiram. Ampak vse v mejah normale. Vseeno, partnerstvo je prvo, potem otrok. To velja tudi za prave družine. Prevečkrat vidim, da se par razide po rojstvu otrok. Zakaj že? Ker je bil otrok na prvem mestu.[/quote]

Ker si ravno mene citirala bi te pa rada vprašala koliko časa sta skupaj s partnerjem in kako pogosti so stiki z deklico.
In s tem postom ne izkazuješ nobene carskosti, ampak puhoglavo egocentričnost. V vašem primeru otrok mora biti na prvem mestu, ker ti nisi njegova mama in predvsem, ker ga ne maraš. Sprejela si ga kot nujno zlo. In CAR od partnerja to ve!

Ti lahko razložim z vidika ločene mame in hčere ločenih staršev. Oče je CAR. Če je tak kot se šika je za eno punco najbolj pomembna oseba v obdobju do zaključka pubertete. Oče jo obožuje brez meje, po drugi strani pa ji pove kje je meja (npr. ga na nek nezaveden način “šarmira” in oče ji do neke mere ugodi…a ohranja spoštljiv odnos do nje in svoje meje).
Predstavljam si, da ti gre na živce. Kot je rekla mama moji prijateljici, ki je bila na tvojem mestu “samo rada imej te otroke”. Ne moreš je vzgajati, lahko ji pokažeš svoje meje (npr. po tebi se ne more obešati, ti ji ne greš v trgovino kupit sladkarij,…) lahko ji daš veliko, če imaš rada njenega očeta in poskušaš sprejeti tudi njo.
Moram pa pohvaliti tvojega partnerja, da je dal otroka pred tebe. Tako bi naredila vsaka (normalna) mama, za očete pa ne vem.
Predlagam ti, da potrpiš, ker ima tip očitno glavo na mestu in otroci rastejo.[/quote]
Seveda je CAR. Tudi jaz sem CARICA, ker to razumem in podpiram. Ampak vse v mejah normale. Vseeno, partnerstvo je prvo, potem otrok. To velja tudi za prave družine. Prevečkrat vidim, da se par razide po rojstvu otrok. Zakaj že? Ker je bil otrok na prvem mestu.[/quote]

Joj, to govoriš, ker ona ni tvoj otrok. Ko boš pa ti imela z njim otroka, boš pričakovala, da tega otroka postavlja pred vse drugo. Tudi pred svojo prvo hči, kajne? Če bi bila ta deklica tvoj otrok, bi bila ponosna in vesela, ker se tako dobro razumeta, ker je tako dober oče. Zdaj pa v njej vidiš samo bivšo ženo, nič drugega.

Oprosti, ampak si slaba ženska in boš slaba mama. Žal mi je tvojega partnerja, ker je pravi moški, pravi oče. Verjetno se tebi posveča vse dni v tednu, ko pa pride hči, je z njo, In prav je tako. Ti pa se vključi z veseljem, poskusi jo imeti rada. Ne samo, da se z njo ukvarjaš, razumeš? Imej jo rada, kot človeka, kot otroka. Pozabi, kdo je. Zamisli si samo, da je deklica. Zamisli si, da je tvoja hči. Potem boš razumela.

Za otroka ja, za vaju ne. nista sposobna sestaviti nove družine.

Seveda je CAR. Tudi jaz sem CARICA, ker to razumem in podpiram. Ampak vse v mejah normale. Vseeno, partnerstvo je prvo, potem otrok. To velja tudi za prave družine. Prevečkrat vidim, da se par razide po rojstvu otrok. Zakaj že? Ker je bil otrok na prvem mestu.[/quote]

Ker si ravno mene citirala bi te pa rada vprašala koliko časa sta skupaj s partnerjem in kako pogosti so stiki z deklico.
In s tem postom ne izkazuješ nobene carskosti, ampak puhoglavo egocentričnost. V vašem primeru otrok mora biti na prvem mestu, ker ti nisi njegova mama in predvsem, ker ga ne maraš. Sprejela si ga kot nujno zlo. In CAR od partnerja to ve![/quote]

Uf…tebi sem pa stopila pošteno na žulj. Koliko si stara, imaš kaj otrok, si v partnerstvu, imaš pri sebi partnerjeve otroke, si ločena, so tvoji otroci pri partnerju? Na kateri žulj sem stopila? Prosim ne obračunavaj z menoj. To je samo debata, ki je lahko tudi izmišljena ali pa ne.

Ti lahko razložim z vidika ločene mame in hčere ločenih staršev. Oče je CAR. Če je tak kot se šika je za eno punco najbolj pomembna oseba v obdobju do zaključka pubertete. Oče jo obožuje brez meje, po drugi strani pa ji pove kje je meja (npr. ga na nek nezaveden način “šarmira” in oče ji do neke mere ugodi…a ohranja spoštljiv odnos do nje in svoje meje).
Predstavljam si, da ti gre na živce. Kot je rekla mama moji prijateljici, ki je bila na tvojem mestu “samo rada imej te otroke”. Ne moreš je vzgajati, lahko ji pokažeš svoje meje (npr. po tebi se ne more obešati, ti ji ne greš v trgovino kupit sladkarij,…) lahko ji daš veliko, če imaš rada njenega očeta in poskušaš sprejeti tudi njo.
Moram pa pohvaliti tvojega partnerja, da je dal otroka pred tebe. Tako bi naredila vsaka (normalna) mama, za očete pa ne vem.
Predlagam ti, da potrpiš, ker ima tip očitno glavo na mestu in otroci rastejo.[/quote]
Seveda je CAR. Tudi jaz sem CARICA, ker to razumem in podpiram. Ampak vse v mejah normale. Vseeno, partnerstvo je prvo, potem otrok. To velja tudi za prave družine. Prevečkrat vidim, da se par razide po rojstvu otrok. Zakaj že? Ker je bil otrok na prvem mestu.[/quote]

Partnerstvo je prvo?? Pred otrokom?? Sej se hecas a ne? Potencialni partnerji so povsod po svetu otrok pa je ta,ki je vecen,kije tvoj,nosi tvoje gene,si ga dolzan zascititi,poskrbeti zanj..tj ce si odrasel. Ce ne pa razmisljas,da je partnerstvo prvo. In vsako morebitno naslednje verjetno tudi a ne. Partnerstvo z zensko,ki fura pogojno ljubezen? Jaz bi tako frajlo/frajerja ze zdavnaj v rit brcnila. Cakaj..a ni tako verjetno razmisljala tudi mama umorjene pretepene deklice? Vedno bolj mi gres na bruhanje. To je pisanje popolne avse res.

Ne, če mene vprašaš, otrok ločenih staršev gor ali dol, to ni normalno.
In ja, imam svoje otroke in ne, nisem jim pustila, da so se stalno obešali po meni, nisem jih non stop čohala in božala in nisem jim kupovala sladkarij in drugih stvari, ko so si zmislili. Se seveda počela vse to, ampak ne non stop. So bile meje. Ampak jaz nisem ločena in je bilo zato lažje.

Pa jih imam srčno rada in so na prvem mestu.

Je pa treba tako vedenje presekati, ampak ti žal pri tem nimaš nobene besede. To mora storiti partner. In ne gre za odrivanje otroka, ampak enostavno za to, da se mu pokaže, kje je meja. In desetletnica nima kaj iskati v skupni postelji z očetom in novo partnerko, če seveda ne gre za izredni dogodek. A doma tudi spi z mamo in njenim novim partnerjem? Ali spi lepo v svoji sobi?

Oče se še vedno lahko 110 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} posveča hčerki, tudi, če ji ne dovoli, da se stalno obeša po njem, jo čoha in ji dovoli spati v svoji postelji, ki bi jo moral deliti z novo partnerko.

In ne gre za malega otroka, ampak za deset letnico, ki bi ji moralo biti par stvari jasnih, seveda če se je kdo z njo o tem pogovarjal.

Tvoj občutek, da te hoče izpodriniti, je kar pravi. Sem videla že nemalo situacij, ko ločeni starši niso znali oz. zmogli postaviti mej svojim otrokom in se jim zato propadla nova partnerstva.

Ker, če starša svojo deset letnico pošljeta ven iz skupne postelje, je to OK, če pa to naredi ločen oče, gre pa za odrivanje otroka. Malo morgen!

Starši ločeni, sama ločena, pa še vedno o lajfu pojma nimaš. Reci svojim otrokom (če jim hočeš dobro) bežite od mene!

Oče je otroku posebej še hčeram namenjen zato, da jim jasno in nedvoumno pove kje jim je mesto. Če drugače ne gre, ji te podatke vnese ročno. Ker temu ni tako, je danes mon poln zblojenih bolnic ki jamrate v nedoged.

Seveda je CAR. Tudi jaz sem CARICA, ker to razumem in podpiram. Ampak vse v mejah normale. Vseeno, partnerstvo je prvo, potem otrok. To velja tudi za prave družine. Prevečkrat vidim, da se par razide po rojstvu otrok. Zakaj že? Ker je bil otrok na prvem mestu.[/quote]

Joj, to govoriš, ker ona ni tvoj otrok. Ko boš pa ti imela z njim otroka, boš pričakovala, da tega otroka postavlja pred vse drugo. Tudi pred svojo prvo hči, kajne? Če bi bila ta deklica tvoj otrok, bi bila ponosna in vesela, ker se tako dobro razumeta, ker je tako dober oče. Zdaj pa v njej vidiš samo bivšo ženo, nič drugega.

Oprosti, ampak si slaba ženska in boš slaba mama. Žal mi je tvojega partnerja, ker je pravi moški, pravi oče. Verjetno se tebi posveča vse dni v tednu, ko pa pride hči, je z njo, In prav je tako. Ti pa se vključi z veseljem, poskusi jo imeti rada. Ne samo, da se z njo ukvarjaš, razumeš? Imej jo rada, kot človeka, kot otroka. Pozabi, kdo je. Zamisli si samo, da je deklica. Zamisli si, da je tvoja hči. Potem boš razumela.[/quote]

Zelo lepo napisano. Če bi bila to tvoja hči, nebi merila časa, koliko ga preživi oče z svojim otrokom. Takšni so otroci, normalno je, da zahtevajo pozornost, vse dokler ne preidejo v puberteto, potem odžvižgajo po svoje. Pomisli kakšna si bila ti kot otrok. Pravilno, je da se tvoj partner posveča otroku, da je ni odpisal kljub novi zvezi. Marsikdo, bi ga lahko imel za zgled. Namesto, da z distance vse skupaj opazuješ, vstopi v odnos. Poznam ločeno družino in vem kako lepo lahko tudi v praksi funkcionira, kot dejansko povečana družina. Vendar, razčisti pri sebi, če se počutiš kot tretje kolo, odmaknjeno, užaljeno… razmisli ali se splača razdirati njun odnos, razmisli ali je takšen odnos zate. Hči je zagotovo že z ločitvijo dosti pretrpela. Dejstvo je, da hči je in nikdar je ne boš izbrisala. Na tebi je le to ali jo boš sprejela, na nek način kot lastnega otroka ali ne.

Mislim popolnoma enako.

Seveda je CAR. Tudi jaz sem CARICA, ker to razumem in podpiram. Ampak vse v mejah normale. Vseeno, partnerstvo je prvo, potem otrok. To velja tudi za prave družine. Prevečkrat vidim, da se par razide po rojstvu otrok. Zakaj že? Ker je bil otrok na prvem mestu.[/quot

Partnerstvo je prvo?? Pred otrokom?? Sej se hecas a ne? Potencialni partnerji so povsod po svetu otrok pa je ta,ki je vecen,kije tvoj,nosi tvoje gene,si ga dolzan zascititi,poskrbeti zanj..tj ce si odrasel. Ce ne pa razmisljas,da je partnerstvo prvo. In vsako morebitno naslednje verjetno tudi a ne. Partnerstvo z zensko,ki fura pogojno ljubezen? Jaz bi tako frajlo/frajerja ze zdavnaj v rit brcnila. Cakaj..a ni tako verjetno razmisljala tudi mama umorjene pretepene deklice? Vedno bolj mi gres na bruhanje. To je pisanje popolne avse res.[/quote][/quote]
Hvala bogu, da nisi sodnik in ni smrtne kazni, drugače bi bilo pol Slovenije obglavljenih. Tako pa hvala bogu, da lahko samo zlivaš žolč in to hvala bogu zate in zame, anonimno. Tvoj komentar je žaljiv. Pa naj bom še jaz. Tvoje mnenje zaradi žaljivosti je primerljiv s smrdljivim prdcem v vesolje. No pa sva midve zaključili. Pa ne, ker si žaljiva, zato ker nisi pozorno prebrala. Ne skrbi, tvoj stil pisanja bom prepoznala tudi pod drugim nickom, zato se ne trudi.

Morala se boš resno in še bolj resno pogovorit s partnerjem. On kot moški in kot oče in kot ločenec in s kupom blesavih ter neutemeljenih občutkov krivde situacije ne vidi realno. Deklica je precej tipičen otrok ločenih staršev, ki spretno izkorišča in manipulira in izrablja svoj položaj – otrok ločenih staršev. Če ne bosta rešila zadeve in otroku čimprej postavila ostrih mej (brezkompromisnih), bo šla vajina zveza k vragu, verjemi. Poznam nič koliko takih hčera, ki so spretno uničile vsako zvezo (ali zakon) očeta. Vsako in to zelo zmagoslavno.

Ena ločena s hčerkami.

Ne verjamem, da si ti v reali že mama. Opazovalka. Mama pa ne.

Jaz mislim, da nisi dorasla novim razmeram – partnerstvu z ločencem z otrokom. Sicer tako na daleč nekaj sklepat je težko, a ločitev otroke zelo prizadene, in potem še bolj rabijo potrditev s strani staršev, sprejetost.
Za novega partnerja pa je to seveda zelo težko, in terja veliko veliko razumevanja, prilagajanja. Vsak tega ni sposoben, kar pač ni nič hudega.
Je pa vedno odgovornost (ločenega) starša, da je na strani otroka. Kar pa ne pomeni, da mora tolerirat izpade in se popolnoma prilagoditi otroku. Pravzaprav bi bilo to močno narobe. Iz zapisanega pa ne znam / nočem ocenjevat ali je to pri vas šlo preko mere ali pa ti tako občutiš.
če otroka ne moreš sprejet, je težko živet tako….

[/quote]
Hvala bogu, da nisi sodnik in ni smrtne kazni, drugače bi bilo pol Slovenije obglavljenih. Tako pa hvala bogu, da lahko samo zlivaš žolč in to hvala bogu zate in zame, anonimno. Tvoj komentar je žaljiv. Pa naj bom še jaz. Tvoje mnenje zaradi žaljivosti je primerljiv s smrdljivim prdcem v vesolje. No pa sva midve zaključili. Pa ne, ker si žaljiva, zato ker nisi pozorno prebrala. Ne skrbi, tvoj stil pisanja bom prepoznala tudi pod drugim nickom, zato se ne trudi.[/quote]

Ne skrbi..igras res popolno vlogo zavistne macehe..zal.

V osnovi se zelo strinjam s teboj. Detaljno pa ne, ker 10 letnica ločenih staršev nikakor ni več nagajiva deklica ampak hladnokrvna preračunljivka. Taka tudi mora bit,(je v to prisiljena zaradi ločitve staršev) ker ji je naravno, da očeta nujno potrebuje, da ji bo nastavil meje.

avtoričin partner (ki ji to nikoli ni bil, ker ni moški-zato je tudi ločen) tega ni sposoben, zato se avtorica lahko pretrga pa ji ne bo uspelo osvojiti tega copatarja.

Sem pa zate prepričana, da boš dobila super dedca, če ga že nimaš. ker si si ga zaslužila, saj si doumela osnovno biološko funkcijo očeta, v primeru sestavljanja družine, moškega.

Ne verjamem, da si ti v reali že mama. Opazovalka. Mama pa ne.[/quote]
Čisto možno, da je mama. Poznam veliko staršev, ki so ohranili zdrav razum in jih ne vodijo čustva brez zavor. Dober starš ni suženj otroku, ga vzgaja in mu postavi meje. Mu pokaže, da ni samo starš in ima tudi svoje življenje – tako bo tudi otrok znal živeti.

V osnovi se zelo strinjam s teboj. Detaljno pa ne, ker 10 letnica ločenih staršev nikakor ni več nagajiva deklica ampak hladnokrvna preračunljivka. Taka tudi mora bit,(je v to prisiljena zaradi ločitve staršev) ker ji je naravno, da očeta nujno potrebuje, da ji bo nastavil meje.

avtoričin partner (ki ji to nikoli ni bil, ker ni moški-zato je tudi ločen) tega ni sposoben, zato se avtorica lahko pretrga pa ji ne bo uspelo osvojiti tega copatarja.

Sem pa zate prepričana, da boš dobila super dedca, če ga že nimaš. ker si si ga zaslužila, saj si doumela osnovno biološko funkcijo očeta, v primeru sestavljanja družine, moškega.[/quote]

10letni otrok=hladnokrvna preracunljivka?? Hudo zrcaljenje je tole!

ali pa tvoja naivnost…;)

Ko ti bo enkrat nastavljen namočen fen za lase v kopalnici kjer nenadoma ugasne luč, se pa tipkava ok?

Hb se to ni zgodilo meni. Smo pa trije skupaj punco čist u izi in prav po hinavsko spravili v red. Danes je čist druga in ljubosumno čuva polbratca.;)

Ja, do 30-ega ali še malo več so sončki. Namočen fen ni še nič.