Končno sva se lahko preselila na svoje! Vse je super, razen ene stvari: prehrana. Dejstvo je, da nimam veliko časa za kuhanje, ker poleg službe pišem še diplomo.
Običajni obrok, ki ga pripravim je: krompir/riž/kakšno drugo žito + zelenjavna priloga (največkrat samo skuham in občasno zabelim) + meso (v pečici pečen piščančji/puranji/goveji zrezek, včasih naredim ražniče ali čevapčiče) + solata. Velikokrat tudi spečem kakšno pecivo, ni pa vsak dan na voljo. Kdaj pa kdaj naredim tudi testenine.
On sicer vse je, ni stvari, ki jo ne bi maral, ima pa dolg seznam stvari, ki jih “nima tako rad”. Sem spada zelenjava (kuhana in surova), piščančje in puranje meso, riž, pa še kaj drugega, se ne spomnim trenutno. On bi jedel pečenke, najrajše ima odojka s penastim kruhom iz albanske pekarne, potem burek, kebab. Stvari se zapletajo pri financah, ker meso hoče vsak dan, plus to, da ves čas kupuje čips, smokije, čokolade, bonbone in še nekaj, kar se meni zdi najbolj sporno, sladke gazirane pijače, radlerje itd. Imamo čisto ok vodo iz pipe, pa od kar sva tukaj če je popil tri kozarce te vode.
Ko imava kosilo poje meso, malo popika zelenjavo, krompir poje ves samo, če je pomfri. Potem pa odpre vrečo čipsa. Na srečo ima hiter metabolizem in se mu pri kilah ne pozna, dobro za njegovo zdravje itak ni, najbolj pa je trenutno kritično, ker to enostavno za moje pojme preveč stane.
Sem se poskušala z njim pogovorit, pa v praksi besede ne veljajo več. Ker on vidi v Tušu, da je v akciji pred iztekom roka, pa kupi…

Vsekakor to ne bo dolgočasno partnerstvo 🙂

in zakaj samo ti kuhaš? a si se pravkar iz Kosova priselila ali iz Tuzle?
Za otroka boš tudi sama?
Pa kje ti je pamet.

A tega ji ne bi znal na malo lepši način povedati?

primož

V bistvu se prehranjuje, kot bi se rad marsikateri otrok, pa mu mama ne pusti. Zdaj pa ni več mame, da bi mu to preprečevala, pa je tako.

Saj veš, da ni problem v prehrani, ampak v zrelosti.

No, moški pač običajno več pojedo kot ženske in ne more pričakovat, da bo tvoj fant kot en ptiček jedel samo žitarice in zelenjavo.

Glede denarja so pa stvari precej relativne, ker nisi nič napisala o tem, koliko imata denarja na razpolago. Če ima človek relativno dobro plačo, je pomoje precej neumno, da mu težiš, da preveč soka popije.

Ker pač znam, on počne druge stvari v gospodinjstvu, ki jih jaz ne znam.

Sedaj si še lahko malo po svoje izmišljujeta, negujeta svoj ego vsak po svoje, ker verjetno vsaj eden od vaju razmišlja tudi, da bodo nekoč še otroci? Potem bo težje opravičevati nek metabolizem ob vsem nezdravju, ki ga bo moral nekdo plačati. Razmišljaj dologoročno, nič hudega, če sta slučajno sedaj že preseljena. Saj obstaja tudi možnost, da se nazaj odselita, če dolgoročnosti v nekih skupnih ciljih pač ne najdeta. In če meniš, da obstajajo razlike, ki bodo daljnoročno postale prej nepremostljive kot obratno. Sedaj imaš še čas, ker diploma je le teorija. Da ne bo pomota, pridno doštudiraj, le ne pozabi nato na življensko prakso, ki jo diploma ne daje.

Hm, nisi nikoli opazila, kaj rad je?
Ja, zna biti tole problem.
Znalo bi biti tudi to, da te bo preoblikoval, da boš začela še ti po njegovo kuhat, vse zaradi ljubega miru. Ali boš pa kuhala dvojno kosilo.
Jaz zase lahko rečem, da imam podobno kuhanja, z veliko zelenjave, polnovrednimi žiti in tu pa tam kakšno pusto meso. Moja kuhinja strastnim mesojedcem ni všeč in meni niso všeč pikniki, kjer se cela svinja peče in pivo zliva v potokih. Enostavno ne gremo skupaj :).

Če za trenutek pozabimo na zdravje, si tipica, ki se ji zdi, da morajo vsi jesti tako, kot ona reče in niti eura več.
Določita si mesečno vsoto za hrano in nakupujta znotraj tega. Pa kuhata lahko vsak dan eden. Zadeva rešena

Roko na srce, je najdražja zadeva ravno zelenjava, ki jo vsakodnevno pripravljaš. Svinjina, čevapčiči, mleto meso, ražnjiči (to kar želi jesti tvoj fant) je najcenejša hrana, torej ti denarja ne zmanjkuje zaradi njegovih želja. Verjamem pa, da če je ves tvoj domet kar se zelenjavnih jedi tiče, kuhana zelenjava kot priloga, fant ne more biti preveč navdušen – jaz tudi ne bi bila.

Jaz bi na tvojem mestu predlagala, da se pri kuhanju izmenjujeta.

No, moški pač običajno več pojedo kot ženske in ne more pričakovat, da bo tvoj fant kot en ptiček jedel samo žitarice in zelenjavo.

Glede denarja so pa stvari precej relativne, ker nisi nič napisala o tem, koliko imata denarja na razpolago. Če ima človek relativno dobro plačo, je pomoje precej neumno, da mu težiš, da preveč soka popije.[/quote]

Jaz delam preko študenca, on pa dela za minimalca. Imava kredit in še sprotne stroške. Zelenjavo in sadje dobiva od mojih in njegovih staršev, ki imajo vrtičke, ostalo hrano kupujem, ko je v akciji.

Seveda ne pričakujem, da bo jedel samo zelenjavo, zato vsak dan pripravim meso. Gre za to, da on gre potem na lastno pest po “junk” hrano, ki je za najine razmere (pre)draga in ne vem, na kakšen mu dopovedat, da tako več ne gre naprej.

No, pa jo poduči, kako se kuha, saj ste tu vrle kuharice, ki tudi svojih moških od še kakšnih hujših slabših navad, ne odvadite. Kako pokroviteljske ste nekatere. Saj te ni povabila na jed, kako sploh lahko rečeš že v naprej, da je nekaj zanič? In ob dobri kuhariji, si na zdravi kilaži?

A tega ji ne bi znal na malo lepši način povedati?

primož[/quote]

evo bom povedala na lepši način. Ženska živiš v demokratični državi, kjer ima vsak posameznik osnovne človekove pravice, ne glede na spol, poreklo in socialni status.
Zakonca sta si med seboj dolžna pomagati in imata enake dolžnosti in pravice v skupnosti.
svetujem, da se nehaš obnašati kot mama nemočnemu otroku, ampak kot partnerka in da si gospodinjsko delo razdelita. Tako boš ti enkrat jedla njegovo meso, drugič pa on tvojo zelenjavco.

zelenjava in sadje ni drago. Zakaj tako prepričanje? Ok, bio varjanta je res dražja, a navadna pa res ni. Meso je drago.
Zahteva pa definitivno več časa, da se očisti in pripravi, kot pa tisti čevapi, ki jih samo vržeš v olje in se sami spečejo :).

Čisto enostavno. Na papir dajta cifre.

Na razpolago imata X evrov. Kredit je toliko, položnice so približno toliko. Z ostankom lahko razpolagata in odločit se morata, koliko sta pripravljena namenit za hrano, ter nato v tem okviru ugotovit, kaj si lahko privoščita.

Če tvoj fant ni sposoben imet resnega odraslega pogovora na to temo in ne namerava premišljeno razpolagat z denarjem, zelo hitro čips ne bo več vajin največji finančni problem, zato to vzemi kot resni znak za alarm.

ne vidim točno, v čem je problem?
nimaš denarja za meso? on ne plačuje hrane?
potem naj začne prispevat
če tudi on kupuje hrano, mi je malo mimo, da partner gleda na denarnico, koliko poješ…

lahko tudi sam kaj skuha, če ti nimaš časa.

kar se pa njegove prehrane tiče pa, nisi ti njegova mati, da mu boš dirigirala, kaj in koliko mora jesti.

A tega ji ne bi znal na malo lepši način povedati?

primož[/quote]

evo bom povedala na lepši način. Ženska živiš v demokratični državi, kjer ima vsak posameznik osnovne človekove pravice, ne glede na spol, poreklo in socialni status.
Zakonca sta si med seboj dolžna pomagati in imata enake dolžnosti in pravice v skupnosti.
svetujem, da se nehaš obnašati kot mama nemočnemu otroku, ampak kot partnerka in da si gospodinjsko delo razdelita. Tako boš ti enkrat jedla njegovo meso, drugič pa on tvojo zelenjavco.[/quote]
Problem je le to, da on noče zelenjave in žit in belo meso ona pa ne mesa, ne čipsa, ne radlarja, ne sokov, ne sladkarij(večinoma).
Dvojno kosilo kuhat pa ni najboljša rešitev, če ni časa za to.

Razen te zadeve s hrano se super razumeva in ne bom vrgla puške v koruzo samo zato, ker se na tej točki razhajava. Naredila bom vse, da se to reši.

Imava določeno vsoto, ki jo na mesec lahko zapraviva za hrano. Če gre kupit on, potem pride domov s pol manj stvarmi kot jaz.
Enkrat sem mu predlagala, da mi napiše jedilnik, kaj bi on jedel ves teden. Finančno se itak ne bi izšlo, časovno pa tudi. Nimam toliko časa, da se bom ukvarjala s pečenko celo dopoldne. On pa nima pojma o kuhanju, tudi se noče naučit.

Si predstavljam, da te pogreje predvsem to, da po kosilu, ki si ga skuhala (in glede na opis gre za konkretno kosilo) odpre vreško čipsa, pri čemer ti vidiš predvsem očitek: čeprav sem ravnokar pojedel kosilo, ki si ga skuhala, je tako zanič, da sem še zmeraj lačen.

Razčisti v glavi, da tega ne sprejemaš tako, ti imaš pač rad bolj zdravo hrano, on pa manj….

Če res misliš, da je problem v financah, potem najprej rešita ta problem: ugotovita, ali imata skupne finance ali ne, prispevajta nekaj denarja za nakupe, ki niso sporni. Naj si kupuje svoj junk food za svoj denar, kaj se nabavi iz skupne blagajne, se pa zmenita,

Če je problem zdravje, potem povej tako…..Idejo, da ga boš prevzgojila, da bo začel piti zdrave pijače in jesti zelenjavo, pozabi, spremeniš lahko samo sebe, ne njega. Dokler ne bo res izkusil kake zdravstvene težave (ali zalit trebušček), motivacije za spremembo nima…..

Dogovori se, da vsak drugi dan on skuha kosilo, da pa ti zase pričakuješ/želiš zelenjavo/skledo solate (konec koncev si lahko zelenjavo tudi sama dokuhaš). Boš ti pač jedla zelenjavo, on pa kruh….Glede na to, da ima meso rad, bo očitno meso, poleg pa imaš zelenjavo.

Več piši diplomo, manj špilaj perfect gospodinjo.

No, moški pač običajno več pojedo kot ženske in ne more pričakovat, da bo tvoj fant kot en ptiček jedel samo žitarice in zelenjavo.

Glede denarja so pa stvari precej relativne, ker nisi nič napisala o tem, koliko imata denarja na razpolago. Če ima človek relativno dobro plačo, je pomoje precej neumno, da mu težiš, da preveč soka popije.[/quote]

Jaz delam preko študenca, on pa dela za minimalca. Imava kredit in še sprotne stroške. Zelenjavo in sadje dobiva od mojih in njegovih staršev, ki imajo vrtičke, ostalo hrano kupujem, ko je v akciji.

Seveda ne pričakujem, da bo jedel samo zelenjavo, zato vsak dan pripravim meso. Gre za to, da on gre potem na lastno pest po “junk” hrano, ki je za najine razmere (pre)draga in ne vem, na kakšen mu dopovedat, da tako več ne gre naprej.[/quote]

on sam financira svojo junk hrano. če prav razumem.
evo, to so tiste pasti “skupne blagajne” ki mi grejo v nos. ne moreš ti partnerju oponašat, kaj in koliko poje.

evo bom povedala na lepši način. Ženska živiš v demokratični državi, kjer ima vsak posameznik osnovne človekove pravice, ne glede na spol, poreklo in socialni status.
Zakonca sta si med seboj dolžna pomagati in imata enake dolžnosti in pravice v skupnosti.
svetujem, da se nehaš obnašati kot mama nemočnemu otroku, ampak kot partnerka in da si gospodinjsko delo razdelita. Tako boš ti enkrat jedla njegovo meso, drugič pa on tvojo zelenjavco.[/quote]
Problem je le to, da on noče zelenjave in žit in belo meso ona pa ne mesa, ne čipsa, ne radlarja, ne sokov, ne sladkarij(večinoma).
Dvojno kosilo kuhat pa ni najboljša rešitev, če ni časa za to.[/quote]

razvajenost do konca. ona na šs on na minimalcu, pa oba se bosta na veliko zmišljevala, kaj bosta pojedla.

zelenjava in sadje ni drago. Zakaj tako prepričanje? Ok, bio varjanta je res dražja, a navadna pa res ni. Meso je drago.
Zahteva pa definitivno več časa, da se očisti in pripravi, kot pa tisti čevapi, ki jih samo vržeš v olje in se sami spečejo :).[/quote]

Resno? Kilogram čevapčičev stane cca. 5€ (v akcijah še manj) in iz tega se konkretno najedo tri osebe.
Koliko oseb se konkretno naje s kilogramom sadja (1,20€ – 5€), solate (2€), paradižnika (1€ – 3€), paprike (2€ – 4€)?
In čevapčiče vržeš v olje? No, verjamem, da ti potem niso všeč, meni tudi ne bi bili.

Če je torej problem denar, potem naredita spisek stvari, ki jih je za skupni denar “dovoljeno” kupovati. Če se s sladkimi pijačami, čipsi, čokoladami ne strinjaš, jih fant za ta denar pač ne sme kupovati. Ne pusti se sicer sporovocirati, da poleg kuhanja samo ti hodiš kupovati.

Če nima pojma o kuhanju in se ne želi naučiti, poleg tega pa mu tvoja kuha ni všeč, ker je za njega preveč zdrava, potem naj bo pa lačen…….

Malo si preberi temo o skupnih financah. Če je žakel skupen in to ne ravno velik, mora bit nek fer plej pri jemanju ven. Ne more se nekdo preseravat na račun drugega in ga tako zažirat. V skupni žakel dajta vsak sorazmeren delež, za ta keš kupita običajno hrano (za redne obroke), nadstandard (tukaj v obliki čipsov itd.) pa naj si krije vsak sam.
Bo tudi čist ok, če mu poveš: za mal dnara mal muske. Če prinese domov minimalca, ne more pričakovat luksuzne postrežbe (ker gre na račun drugega). Nekako se mi ne zdi dobro za nadaljnjo zvezo, če mu to ni jasno.
Kar pa se tiče zdravja, pri dvajsetih ni panike, če je pa že okoli trideset, bi bilo dobro razmišljat na to temo. Nisem pa prepričan, če je smiselno, da ti vlagaš svojo energijo v to.
Čim bolj se posveti diplomski in veliko sreče pri tem.